Deportacija, prevedena iz latinščine, zveni kot izgnanstvo. Danes je deportacija prisilni izgon tujega državljana iz države. Funkcije deportacije pripadajo ruski zvezni službi za migracije.
Navodila
Korak 1
Deportacija v sodobnem življenju sploh ni redek pojav; zanjo so izpostavljeni razvpiti kriminalci ali druge osebe ali njihove skupine, ki dvomijo v koncept varnosti ostalih državljanov države. Hkrati se lahko deportacija izvede tudi, če ima oseba vse pravice in obveznosti na ozemlju določene države prebivališča, torej je njen popolnoma zakonit državljan. Vendar je to bolj izjema kot pravilo, saj v skladu z vsemi vrstami konvencij in zakonov sam koncept deportacije krši človekove pravice. Rusov v Rusiji je nemogoče izgnati in odvzeti državljanstvo; ta ukrep velja samo za tuje državljane.
2. korak
Deportacija velja za tuje državljane, ki so na tak ali drugačen način kršili pravice vstopa, bivanja ali registracije v državi, ki jih je začasno zaščitila. Iz tega je mogoče sklepati, da je ta vpliv nekakšna upravna kazen, ko je oseba prisiljena prostovoljno ali pod spremstvom zapustiti državne meje.
3. korak
V Rusiji koncept deportacije ureja določen zakon, ki govori o postopkih bivanja tujih državljanov. V skladu z uradnimi dokumenti so državljani, ki jim je poteklo uradno obdobje bivanja v državi, ali tisti, ki so zaradi ničelne veljavnosti izgubili uradno veljavne dokumente, predmet deportacije. Taki ljudje morajo državo zapustiti v petnajstih dneh od trenutka, ko se je dogodek zgodil.
4. korak
Uradna odločitev o deportaciji državljana določene države je praviloma sprejeta na sodišču, do takrat pa je oseba v priporu v državnih pooblaščenih institucijah. Zanimivo je, da je izgnanec prikrajšan za pravico do ponovnega vstopa v Rusijo za največ pet let in bolj ko je kaznivo dejanje storil, bolj pomembna je lahko kazen. Zakon pa predvideva tudi postopek za pritožbo zoper odločitev o izgonu, ki ga lahko nezadovoljnik predloži v 10 dneh od dneva, ko je sodišče sprejelo takšno odločitev.
5. korak
V skladu z domačo zakonodajo za begunce in druge osebe, ki potrebujejo zaščito in zavetje, pa tudi tiste, ki so v času obravnave prošnje vložile takšno prošnjo, ne morejo biti izgnani. Uradniki, kot so konzuli in diplomati, ne smejo biti izgnani.
6. korak
Deportacija ni poceni, zato v skladu z zakonom stroške izgona uradno kaznuje oseba ali njen konzulat v državi, in če ni mogoče niti eno, breme odgovornosti nosi država, ki je končni cilj popotnika …
