Ker zakon ne določa, v katerih primerih naj se odsotnost z dela delavcu odpusti, delodajalec samostojno sprejme tako odločitev. Da bi se izognili kontroverznim razmeram, bomo navedli številne najpogostejše primere.
Najpogostejši upravičeni razlog za odsotnost z dela je poslabšanje zdravja zaposlenega. Kaj pa, če bolezen potrdi le potrdilo zdravnika, zaposleni pa bolniške odsotnosti ni sestavil?
Sodišča imajo različen odnos do dokazov o začasni invalidnosti zaposlenega: obstajajo odločbe, po katerih redno zdravniško potrdilo potrjuje, da je delavec iz pravega razloga zamudil delo. Odsotnost bolniške odsotnosti v tem primeru lahko vpliva le na plačilo dni odsotnosti z dela, ne pomeni pa tudi odsotnosti pouka.
Obstajajo pa tudi mnenja sodišč, da je ravno potrdilo o nezmožnosti za delo potrebno, ker v vseh drugih dokumentih ni sklepa o bolnikovi zmožnosti za delo.
Glede na to neskladje v stališčih sodišč je še vedno bolje izdati potrdilo o nezmožnosti za delo, četudi le za en dan.
Če se je delavec naslednji dan po odsotnosti z dela prijavil na bolniško (na primer, ker je bil v bolnišnici prost dan) in je bila bolniška izdana, tudi prvi dan bolezni ni mogoče šteti za odsotnost z dela.
Vsekakor ni mogoče prepoznati tehtnega razloga - zdravljenje na domu brez obiska zdravnika, pa tudi zdravniški pregled brez napotitve delodajalca.
V vsakem primeru sodišča izhajajo iz dejstva, da se mora pritožba v bolnišnico ali zdravnika končati bodisi z izdajo potrdila o nezmožnosti za delo bodisi z izdajo potrdila, ki vsebuje sklep o nezmožnosti izpolnjevanja delovnih dolžnosti.
Situacije, ko je uslužbenec odsoten brez bolniške zaradi otrokove bolezni, sodišča štejejo za dober razlog, če obstaja potrdilo pediatra. Prav tako ne morete odpustiti zaposlenega, ki je zamudil delo zaradi iskanja nujne medicinske pomoči za otroka.
Če je delavec na bolniški odšel na delo in brez opozorila zapustil delovno mesto, ga zaradi odsotnosti z dela ni mogoče odpustiti, saj o ponovni vzpostavitvi delovne sposobnosti govori le zaprta bolniška odsotnost.
Utemeljeni so tudi utemeljeni razlogi: odsotnost z dela med nujnimi nujnimi deli doma; v zvezi s potovanjem v kraj študija in nazaj, ob upoštevanju uradnega študentskega dopusta; v primerih udeležbe na sodnih obravnavah (na poziv) kot tožnik, obtoženec ali priča. Glede na to, da je sodelovanje na sodišču kot zastopnika prostovoljno, je odsotnost z delovnega mesta brez soglasja delodajalca v tem primeru odsotnost z dela.