Akt o ustanovitvi se sklene, ko se ustanovijo organizacije v obliki družb z omejeno odgovornostjo. Ta sporazum nima statusa ustanovnega dokumenta, zato se razlaga kot običajna civilnopravna transakcija.
Ustanovni sporazum sklenejo udeleženci organizacije v obliki družbe z omejeno odgovornostjo v fazi njenega ustanovitve. Sklenitev tega sporazuma ni predpogoj za registracijo in nadaljnje dejavnosti pravne osebe, zato je vprašanje izvedbe tega postopka prepuščeno ustanoviteljem.
Pri ustanavljanju delniških družb je možno skleniti podoben sporazum, ki se imenuje dogovor o ustanovitvi podjetja. Ustanovni sporazum nima statusa ustanovnega dokumenta, ni predložen različnim državnim organom, da bi pravna oseba uresničevala svoje pravice, izpolnjevala obveznosti.
Kako skleniti statut?
Za sklenitev družbene pogodbe se morajo bodoči člani družbe dogovoriti o vseh njenih osnovnih pogojih. Običajno se ta pogodba podpiše, preden se listina pravne osebe formalizira, včasih se v ustanovni pogodbi sklicuje na listino, ki dopolnjuje in dešifrira nekatere pogoje te transakcije.
Glavna vprašanja, o katerih se dogovorijo ob podpisu ustanovne pogodbe in so določena v njenem besedilu, so pogoji za prenos lastnine na organizacijo, ki nastaja, posebnosti udeležbe ustanoviteljev v tej družbi, pravila za distribucijo dobički, izgube, metode upravljanja podjetja in druge pomembne točke. Po tem ustanovitelji sestavijo pisno besedilo sporazuma, ki ga podpiše vsak od njih. Po dogovoru med udeleženci začne veljati statut.
Kaj je mogoče vključiti v ustanovni akt?
Strukturno statut običajno vključuje uvodni, glavni in zaključni del. V uvodnem delu je naveden namen sklenitve pogodbe, imenovane so njene stranke, navedeno ime, organizacijska in pravna oblika ustvarjene pravne osebe. Tudi v tem bloku so zabeleženi podatki o vrsti dejavnosti in lokaciji prihodnjega podjetja.
V glavnem delu so opisane obveznosti udeležencev, postopek oblikovanja premoženja podjetja, posebnosti oblikovanja organov upravljanja, postopek delitve dobička in druga pomembna vprašanja. V zadnjem delu se udeleženci dogovorijo o postopku reševanja sporov, ki bi lahko nastali v prihodnosti, ter določijo tudi pogoje za morebitno spremembo, odpoved pogodbe kasneje.
