V skladu z Zakonikom o kazenskem postopku Ruske federacije prevladuje oblika prenehanja predhodne preiskave (ki se izvaja v dveh oblikah - preiskava in preiskava) pošiljanje gradiva kazenske zadeve sodišču skupaj z obtožnico tožilca. Pred tem je treba izvesti določena procesna dejanja, na primer seznanitev z gradivom kazenske zadeve.
Navodila
Korak 1
Zakonik o kazenskem postopku dobesedno ureja seznanitev žrtve, civilnega tožnika in obdolženca z gradivom kazenske zadeve v ustreznih členih. Potem ko se predhodna preiskava lahko šteje za končano in je količina dokazov zadostna za prisotnost trdne dokazne podlage na sodišču, mora preiskovalec žrtvi, civilnemu tožniku in obdolžencu razložiti njihove pravice do seznanitve s kazensko zadevo. Željo po seznanitvi z njimi lahko izrazimo v obliki ustne ali pisne zahteve. Za razliko od oškodovanca ima civilni tožnik ali obdolženec pravico, da se seznani samo s tistim gradivom, ki se nanaša na tožbo, ki jo je vložil.
2. korak
Če so dokazi avdio ali video, se lahko z njimi tudi posvetujete. Če žrtev ali civilni tožnik meni, da je to potrebno, lahko vloži predlog za dodatno preiskavo. Toda le preiskovalec se odloči o potrebi po podaljšanju časovnega okvira za preiskavo. Če takšna prošnja še vedno ni brez zdrave pameti, jo preiskovalec ugodi. Zavrnitev je podana v obliki sklepa, ki se izroči prosilcu.
3. korak
Postopek seznanjanja obdolženca z gradivom kazenske zadeve je nekoliko drugačen. Po koncu preiskave ima oseba, obdolžena kaznivega dejanja, pravico, da si osebno ogleda vse procesne dokumente. To lahko stori osebno ali pa za pomoč zaprosi odvetnika. To naredi sam, ko zavrne pomoč odvetnika. Če se obtoženi ne želi seznaniti z gradivom brez določenega odvetnika kot zagovornika, mora preiskovalec počakati na izpustitev in nastop tega odvetnika. Najdaljše obdobje takšnega čakanja ne sme biti daljše od petih dni.
