Najenostavnejši način odpovedi pogodbe o opravljanju storitev proti plačilu je sklenitev sporazuma med pogodbenicama. V odsotnosti medsebojnega soglasja za odpoved tega sporazuma lahko ena od pogodbenic uveljavi pravico do enostranskega zavrnitve njegove izvedbe ali pred sodiščem.
Pogodbe o opravljanju plačljivih storitev se sklepajo na različnih področjih podjetniške dejavnosti, na podlagi teh dogovorov pa se običajne potrošnike običajno izvajajo izobraževalne, zdravstvene in druge storitve. Vprašanje pravilne odpovedi te pogodbe se običajno pojavi, kadar pride do nesoglasij med naročnikom in izvajalcem, spremembe okoliščin, resnih kršitev obveznosti ali odsotnosti interesa za nadaljnje sodelovanje (slednje je značilno za pogodbe, ki so v teku)). Standardni in najpreprostejši način odpovedi je sklenitev dodatnega dogovora, v katerem naročnik in izvajalec izražita namen prekinitve ustreznega razmerja od določenega datuma, določiti posledice odpovedi pogodbe.
Odpoved pogodbe zaradi enostranske zavrnitve
Civilno pravo dovoljuje kateri koli pogodbeni stranki sporazuma o zagotavljanju kompenziranih storitev, da je zavrne enostransko. Takšna zavrnitev dejansko pomeni odpoved pogodbe, vendar pomeni dodatne obveznosti za stranko, ki je to pravico uveljavila. Torej lahko izvajalec pred iztekom pogodbe in popolnim izpolnjevanjem obveznosti do kupca navedeni dogovor zavrne, hkrati pa se zaveže, da bo kupcu povrnil izgube, ki bi jih takšna odločitev lahko povzročila. Če s strani kupca sledi enostranska zavrnitev, je ta dolžna izvajalcu povrniti vse dejansko nastale stroške (na primer izvajalec lahko nabavi materiale, orodje, porabi čas za opravljanje storitev po pogodbi).
Odpoved pogodbe na sodišču
Če stranke tega sporazuma ne dosežejo dogovora o njegovi prekinitvi, je edina možnost za prekinitev razmerja sodišče. V tem primeru mora stranka, ki zahteva odpoved sporazuma na sodišču, predložiti pomembne dokaze, ki potrjujejo obstoj razlogov za prekinitev sporazuma. Tako lahko sodišče s svojo odločitvijo odpove sporazum, če izvajalec ali naročnik bistveno krši njegove pogoje. Drugi razlog je resna sprememba okoliščin, v katerih je bila pogodba sklenjena. V slednjem primeru mora stranka, ki zahteva odpoved sporazuma, dokazati, da je zaradi sprememb okoliščin nadaljevanje razmerja po tem sporazumu nesmiselno (na primer z ekonomskega vidika).
