Sodobna delovna zakonodaja določa več kategorij delavcev, ki jim skrajšan delovni čas določa zakon ali pogodba o zaposlitvi. Te kategorije vključujejo: mladoletnike, ženske in osebe z družinskimi obveznostmi.
Med mladoletnimi delavci ločimo osebe, mlajše od 16 let, in osebe od 16 do 18 let. Prva skupina delavcev lahko dela največ 24 ur na teden in največ 5 ur zapored. Druga skupina - ne več kot 35 ur na teden in 7 ur zapored.
Če so mladoletniki vključeni v delo v okviru izobraževalnih programov (industrijska praksa), je treba upoštevati naslednje norme delovnega časa zanje: največ 12 ur na teden za mlajše od 16 let in največ 17,5 ure na teden - za osebe, stare od 16 do 18 let.
Hkrati se znižajo proizvodne stopnje za mladoletnike, prejemki teh delavcev pa so sorazmerni z njihovim delovnim časom, to pomeni, da bodo mladoletniki v primerjavi z drugimi zaposlenimi prejemali plačilo v manjšem znesku. Vendar jim delodajalec lahko (vendar ni dolžan) izplačati dodatnih plač.
Delovni čas mladoletnega zaposlenega določajo dokumenti, kot so pogodba o zaposlitvi, urnik dela, interni predpisi o delu, in se evidentira v izkaznici, položnicah, dnevnikih itd.
Druga kategorija delavcev, za katere je vzpostavljen poseben režim dela, so ženske, ki delajo na podeželju, v regijah skrajnega severa itd. Praviloma imajo 36-urni delovni teden. Še krajši delovni teden pa lahko določi kolektivna pogodba, lokalni predpisi ali pogodbe o zaposlitvi.
Hkrati se plače delavkam izplačajo v celoti in vse, kar delajo preko ugotovljenega skrajšanega delovnega časa, se šteje za nadurno delo in se izplača tako: za prvi dve uri dela - v pol in pol za naslednje ure - v dvojnem znesku. Z lokalnimi zakoni in kolektivnimi pogodbami se lahko določi še višja plača za nadurno delo.
Namesto denarnega nadomestila lahko delavec od delodajalca zahteva dodaten čas počitka, ki je enak opravljenemu nadurom (prosti čas).
Delovni zakonik Ruske federacije opredeljuje nosečnice in osebe z družinskimi obveznostmi kot ločeno kategorijo delavcev, ki potrebujejo posebno zaščito. Med slednje spadajo starš (skrbnik, skrbnik) otroka, mlajšega od 14 let, ali invalidnega otroka, mlajšega od 18 let, pa tudi oseba, ki skrbi za bolnega družinskega člana, potrebo po takšni oskrbi pa morajo potrditi zdravniška poročila.
Trajanje delovnega časa za te delavce se določi po dogovoru z delodajalcem, delo pa se plača bodisi glede na obseg opravljenega dela bodisi sorazmerno z opravljenim časom.
