Osebi s težavami s spominom je pogosto težko zgraditi kariero. Šefi takega zaposlenega so kvalificirani kot odsotni strokovnjak, ki se ne zna osredotočiti na pomembne stvari. Zato upočasnjena rast kariere in popolno pomanjkanje profesionalnega uspeha. Na srečo obstajajo orodja za vadbo vašega spomina, ki jih lahko uporabi vsak.
K rešitvi tega problema je treba pristopiti z vso odgovornostjo. In najprej morate ugotoviti razloge, ki so privedli do motenj spomina. Najpogosteje so stres in dolgotrajno prekomerno delo. Podnebne spremembe, težave v skupini in družinske težave lahko povzročijo sindrom pozabljivosti. Resnejše motnje spomina so posledica travmatične poškodbe možganov in resne poškodbe. V takih primerih pozabljivost ni težava, temveč simptom bolj radikalnih bolezni.
Vendar so najpogosteje motnje spomina povezane z nezmožnostjo osredotočanja na pomembne stvari, sinhronizacije zapisanih informacij in sistematičnega izvajanja nalog, ki jih je postavilo vodstvo.
Pomemben korak k brezhibnemu spominu bo razvoj lastnega sistema za shranjevanje informacij. Osnovno pravilo, ki ga je treba upoštevati, je, da mora imeti vsaka informacija svojo platformo za pomnjenje. Pogosto je takšna platforma dnevnik ali zvezek. Nato se, kot se pogosto zgodi, pojavijo drugi zvezki, kar vodi do neenotnosti zapisov. Ugotoviti je treba, da mora biti dnevnik en sam. Vse podatke v njem morajo spremljati datumi in posebne opombe. Ne morete vnašati nepotrebnih vnosov ali dvojnih opomb. Izogibajte se tudi premalo uporabljenim in nejasnim okrajšavam.
Druga informacijska platforma bi morala biti elektronska baza podatkov. Lahko je običajna beseda ali excel dokument. V elektronski obliki shranite kontaktne podatke, datume in kratke informacije o prihajajočih dogodkih ter dokumente, potrebne za delo. Tako se elektronska baza podatkov spremeni v kartoteko informacij o celotnem delu dela.
Naslednji korak je ustvarjanje seznama opravil. Lahko ga hranite neposredno v zvezku ali v računalniku v obliki treh datotek ali tabele, razdeljene v tri stolpce. Prva vsebuje nujne naloge, ki zahtevajo takojšnje izvajanje, druga je namenjena srednjeročnim vprašanjem, tretja pa povezovanju dolgoročnih načrtov. Vsak dan je treba ta seznam nalog posodobiti in prebrati vsak element, da dobite sliko urnika dela.
Potek dela poleg nalog zahteva tudi zapomnitev določene količine informacij. Za pospešitev učnega procesa si morate med delovnim dnem vzeti dva časovna termina za branje informacij. Ta čas bi se moral popolnoma osvoboditi drugih nalog. Priporočljivo je, da med branjem izklopite telefon in odstranite vse nadležne in moteče dejavnike. Bolje je, če prvi odmor za preučevanje informacij pripišemo prvi polovici dneva, ko je zabeležena največja aktivnost možganske aktivnosti. Preučene informacije je treba prebrati premišljeno, poskušati ujeti vse podrobnosti in jih čim natančneje popraviti v spomin. Če je v procesu preučevanja informacij treba razjasniti pomen določenega izraza ali definicije, potem zapišite pomen in si ga poskusite zapomniti. Koristno je tudi, da pomembne točke označite z markerjem.
Ponovno preučevanje snovi je najbolje pripisati drugemu delu delovnega dne. Čim daljši je časovni interval med prvim in drugim branjem, tem bolje. Ko podatke ponovno preučite, vam bodo fragmenti besedila, ki si jih zapomnimo najmanj, hitro prišli na misel in jih bo lažje zapomniti.
