Pogojni odpust je potreben za izpustitev prestajanja kazni zapornikov, ki so obsojeni na zapor in prisilno delo. Uporablja se le v primerih, ko sodišče ugotovi, da v zvezi s popravljanjem obsojene osebe ni treba v celoti prestati kazni.
Pogojna predčasna izpustitev se šteje za vrsto izvzetja iz prestajanja kazni, ki jo predvideva veljavna kazenska zakonodaja Ruske federacije. Ta metoda dejansko pomeni skrajšanje zaporne dobe in prisilnega dela, ki ga je določilo sodišče, saj se uporablja samo v zvezi s tovrstnimi vrstami odgovornosti. Za obsojence možnost vložitve predloga za pogojni odpust pomeni ublažitev kazni, možnost vrnitve v normalno življenje, ne da bi odslužil celotno določeno zaporno kazen. Po drugi strani pa si država sama zmanjšuje stroške za vzdrževanje zapornikov in omogoča tistim, ki so se pred odslužitvijo celotne kazni resnično reformirale, v korist družbe.
Kdo se lahko kvalificira za pogojni izpust?
Kazensko pravo ohranja pravico do pogojnega izpusta za skoraj vse zapornike, vendar resnost in vrsta storjenega kaznivega dejanja bistveno vpliva na pogoje, pod katerimi je mogoče ustrezno zdravljenje. Torej, ko storite kaznivo dejanje majhne, srednje teže, lahko odslužite le tretjino predpisanega roka, po katerem lahko zaprosite za pogojni odpust. Pri hudem kaznivem dejanju boste morali odslužiti najmanj polovico predvidene zaporne kazni, v primeru posebej hudih kaznivih dejanj pa vsaj dve tretjini. Poleg tega je splošni pogoj odškodnina za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, pa tudi sodna odločba o popolnem popravku obsojenca pred odsluženjem celotne kazni.
Kaj morate upoštevati pri prošnji za pogojni izpust?
Zapornikovo prošnjo za pogojni izpust obravnava sodišče, ki ima pravico ugoditi tej zahtevi ali zavrniti njeno ugoditev. Odločitev se sprejme ob upoštevanju različnih okoliščin, vključno z obnašanjem zapornika med že odsluženim delom izrečene kazni. Ne glede na kategorijo storjenega kaznivega dejanja in izrečeno kazen je najkrajše obdobje zapora, po katerem je mogoče zaprositi za pogojni izpust, šest mesecev. Če se zapornikovi zahtevi ugodi, se ji lahko naložijo dodatne omejitve, ki jih bo treba upoštevati ves preostali čas kazni. Tako izpuščeni osebi je lahko prepovedan obisk določenih krajev in spreminjanje kraja bivanja brez predhodnega obvestila pooblaščenih organov.
