Ponudba je uradni predlog ene osebe (ponudnika) drugi (akceptor) ali neomejenega števila oseb za sklenitev civilnopravne pogodbe z obvestilom o vseh njenih bistvenih pogojih. Ponudba zavezuje ponudnika, da v njem določen posel sklene s sprejemnikom, ki ga je sprejel, tj. sprejeto.
Obstaja več vrst ponudb: javna, brezplačna in trdna. Javna ponudba je namenjena neomejenemu krogu oseb in vsebuje vse bistvene pogoje prihajajoče pogodbe. Iz njegovega pomena je jasno razvidna volja ponudnika, da sklene posel pod navedenimi pogoji z vsakim, ki se na to odzove. Javna ponudba je oglaševanje blaga in storitev prek množičnih medijev, to pomeni, da se poziva k neomejenemu krogu oseb. Brezplačno ponudbo ponuja le nekaj oseb in se uporablja predvsem za tržne raziskave. Možni potencialni nasprotni stranki je dana trdna ponudba z navedbo obdobja, v katerem jo je treba sprejeti.
Ponudba je izražena na različne načine. Klasične možnosti, ki obstajajo na področju podjetniške dejavnosti, so usmeritev osnutka sporazuma proti nasprotni stranki ali ustni predlogi za sklenitev posla, izraženi med pogajanji med partnerji. Ponudba poleg njih vključuje tudi izmenjavo telegramov, pisem (tudi z uporabo elektronskih komunikacij), predlogov, podanih med telefonskimi pogovori in objavljenih v medijih.
Upoštevati je treba, da mora biti sprejetje ponudbe za sklenitev sporazuma popolno in brezpogojno. V primeru, da se akceptnik ne strinja z nobenim pogojem, navedenim v ponudbi, in ponudniku pošlje protokol nesoglasij, ki samodejno postane nova ponudba. Tako rekoč pride do spremembe vlog v pravnih razmerjih, ne da bi se spremenilo njegovo bistvo.
