Odvzem starševskih pravic ne odvezuje obveznosti preživljanja otroka, na podlagi katerega se od staršev pobira preživnina. Zato mora oče tudi ob takšni prikrajšanosti plačevati preživnino za mladoletne otroke.
Odvzem starševskih pravic je posebna institucija sedanje družinske zakonodaje, ki predvideva odpravo vseh privilegijev, predvidenih za starše. Pri takšni prikrajšanosti otrok obdrži vse svoje pravice, vključno s pravico do preživnine, pravico do deleža v premoženju in pravico do nadaljnje dedovanja. Staršu je odvzeta pravica do podpore otroka v starosti, pravica do prejemanja nadomestil, povezanih z navzočnostjo mladoletnih otrok. Prav tako ostaja obveznost plačevanja preživnine in zakon v primeru odvzema starševskih pravic ne predvideva nobenih izjem ali zmanjšanj ugotovljenega zneska ustreznih plačil.
Kako se dodeljuje preživnina, ko je oče prikrajšan za starševsko pravico?
Odvzem starševskih pravic je mogoč le na sodišču, družinsko pravo pa določa seznam vprašanj, ki jih sodišče reši ob obravnavi ustrezne zadeve. Eno od teh vprašanj je imenovanje preživnine v znesku, ki ga določa zakon, ki ga mora oče, ki mu je bila odvzeta starševska pravica, plačati za preživnino otroka. Zato ločena prošnja za določitev preživnine v tem primeru ni potrebna, sodnik mora to vprašanje samodejno obravnavati na podlagi neposredne navedbe zakona. Upoštevati je treba, da se pri določanju višine preživnine uporabljajo splošna pravila, ki se običajno uporabljajo za njihov izračun. Znesek mesečnega izplačila je določen v deležih očetovega stalnega dohodka, v odsotnosti stalnega dohodka pa se lahko določi v fiksnem znesku, kombinirano ali v delnicah do povprečnega zaslužka v Ruski federaciji.
Naknadna vloga za imenovanje preživnine
Če sodišče iz kakršnega koli razloga pri reševanju zadeve o odvzemu starševskih pravic ni obravnavalo vprašanja imenovanja in plačila preživnine, se lahko zakoniti zastopnik kadar koli drugič prijavi z ustrezno zahtevo. Pravica do prejemanja teh plačil v vsakem primeru ostane pri otroku do polnoletnosti ali polne poslovne sposobnosti iz drugih razlogov. Po izdaji ustreznega sodnega akta se po potrebi sprejmejo ukrepi za iskanje dolžnika, aretacijo njegovega premoženja in nalaganje kazni občasno prejetih plačilih. Za to se mora tožnik najprej prijaviti pri sodnih izvršiteljih z ustrezno izjavo.
