Sodobna proizvodnja zahteva stalno poenostavljeno delovno aktivnost. Učinkovita delovna dejavnost je mogoča le, če obstaja kultura dela, tako za zaposlenega kot za samo proizvodnjo.
V procesu delovne dejavnosti se ne ustvarjajo le materialne in nematerialne koristi, ki zadovoljujejo potrebe ljudi, temveč se oblikujejo tudi osebnostne lastnosti zaposlenega. Med delom delavci pridobivajo nova znanja, razkrivajo svoje sposobnosti, dopolnjujejo lastno znanje in se nenehno izpopolnjujejo. Na podlagi tega vsak zaposleni razvija in nenehno izboljšuje delovno kulturo.
Koncept delovne kulture
Kultura dela je skupek osebnih in postopno razvitih lastnosti zaposlenega, pa tudi organizacije podjetja, s čimer se spodbuja, usklajuje in izvaja delovna dejavnost.
V kulturi dela raziskovalci ločijo več njenih sestavnih delov.
1. Stalno izboljševanje delovnih pogojev, v katerih poteka delovni proces. Delovno okolje vključuje: razsvetljavo, temperaturo zraka, barvno zasnovo delovnega mesta, delovno orodje. Sredstva za delo so oprema, stroji, industrijske zgradbe, promet in drugo. Izboljšanje kulture dela v podjetju vključuje ustvarjanje najudobnejših pogojev za izvajanje delovnih dejavnosti s strani zaposlenega.
2. Izboljšanje kulturnih in delovnih odnosov v timu. Tu kultura dela vključuje razvoj ugodne moralne in psihološke klime, zahvaljujoč kateri se udeleženci delovne dejavnosti med seboj stikajo, ne da bi škodovali delovnemu procesu. Sem spadajo odnosi v skupini zaposlenih, enakih po socialnem statusu, odnosi z vodstvom in nadrejenimi. Druga pomembna sestavina te komponente delovne kulture so visokokakovostne spodbude in dostojne plače. Prisotnost ugodnega ozračja med udeleženci delovne dejavnosti neposredno vpliva na rezultat dela.
3. Delovna kultura same osebnosti, ki vključuje vrednote in motive zaposlenega, njegovo raven in kakovost strokovnega znanja, osebne motive in samodisciplino delavca. Zelo pomembna sestavina kulture človekovega dela je želja in sposobnost nenehnega razvoja na določenem delovnem področju.
Zaposleni, ki ima in nenehno razvija osebno kulturo dela, je cenjen večkrat bolj kot delavec, ki te kakovosti ne želi razvijati. Taki ljudje se premikajo po karierni lestvici in dosegajo odlične rezultate v življenju, dobrodošli pa so tudi v družbi.
Delovna kultura posameznika
Oseba z vcepljeno delovno kulturo ima številna strokovna znanja, jih nenehno razvija, si prizadeva za zadani cilj, izpolnjuje številne obveznosti in ima dobro samodisciplino.
Kultura človekovega dela je v veliki meri odvisna od psiholoških in socialnih lastnosti udeležencev v delovni dejavnosti. Sem spada osebna motivacija za delo, želja po razvoju in samodisciplina.
Hkrati s sodelovanjem v delovnem procesu zaposleni razvija lastno delovno kulturo. Delavec pridobi izkušnje, trdo delo, preudarnost, sposobnost analiziranja, skrbnost, odgovornost itd. Kulturo človekovega dela ocenjujemo s celoto delovnih lastnosti zaposlenega.
Kultura dela je torej skupek lastnosti delavcev hkrati s pogoji dela v podjetju, brez katerih je nemogoče normalno delovanje delovne dejavnosti.
