Meritve fizikalnih veličin vedno spremlja ena ali druga napaka. Predstavlja odstopanje merilnih rezultatov od resnične vrednosti izmerjene vrednosti.
Potrebno
- -merilna naprava:
- -kalkulator.
Navodila
Korak 1
Napake se lahko pojavijo kot posledica vpliva različnih dejavnikov. Med njimi lahko izpostavimo nepopolnost sredstev ali merilnih metod, netočnosti pri njihovi izdelavi, neupoštevanje posebnih pogojev med raziskavo.
2. korak
Obstaja več klasifikacij napak. Glede na obliko predstavitve so lahko absolutne, relativne in zmanjšane. Prva je razlika med izračunano in dejansko vrednostjo količine. Izraženi so v enotah pojava, ki ga merimo, in jih najdemo po formuli: ∆х = hislhist. Slednje se določijo z razmerjem med absolutnimi napakami in vrednostjo resnične vrednosti kazalnika. Izračunska formula je: δ = ∆х / hist. Merjeno kot odstotek ali delež.
3. korak
Zmanjšana napaka merilne naprave najdemo kot razmerje ∆х proti normalizacijski vrednosti хн. Glede na vrsto naprave se vzame bodisi enaka merilni meji bodisi se sklicuje na njihov specifični obseg.
4. korak
Glede na pogoje pojavljanja obstajajo glavni in dodatni. Če so bile meritve opravljene v običajnih pogojih, se prikaže prva vrsta. Odstopanja zaradi vrednosti zunaj normalnega območja niso obvezna. Za njeno oceno dokumentacija običajno določa standarde, znotraj katerih se lahko vrednost spremeni, če so kršeni pogoji merjenja.
5. korak
Prav tako se napake fizičnih meritev delijo na sistematične, naključne in bruto. Prve povzročajo dejavniki, ki delujejo ob večkratnem ponavljanju meritev. Slednji izhajajo iz vpliva vzrokov in so naključne narave. Gospodična je opazovanje, ki se močno razlikuje od vseh ostalih.
6. korak
Glede na naravo izmerjene vrednosti lahko uporabimo različne metode merjenja napake. Prva med njimi je metoda Kornfeld. Temelji na izračunu intervala zaupanja od najmanjšega do največjega rezultata. V tem primeru bo napaka polovica razlike med temi rezultati: ∆х = (хmax-xmin) / 2. Drug način je izračunati napako povprečnega kvadrata.
