V sodobnem hitrem tempu življenja mnogim močno primanjkuje časa, da bi imeli čas za uresničitev vsega, kar so načrtovali. Želim biti v koraku z vsem, a 24 ur na dan za to ni dovolj. Delo je vedno bolj zasvojeno, pogosto je treba delati, zanemarjati počitek in spanje. Poleg svoje volje človek postane tudi talec rutine: od doma do pisarne in nazaj. Vse ostalo se postopoma spušča v ozadje.
Hitra pot do deloholizma
Popolnite vrste deloholikov, potopite se v pisarniško življenje z glavo, pri čemer pozabite na vse ostalo, je povsem preprosto. Vse se začne z majhnimi zamudami pri delu, ki so vedno daljše. Potem je treba preživeti čas v pisarni in ponoči. Strast do dela se lahko hitro razvije v navado. Posledično je delo za deloholiča na prvem mestu v življenju, za seboj ostane vse drugo: zabava, osebno življenje, družina, prosti čas, družabne dejavnosti. Za hobije in druge priložnosti za samouresničitev ne ostane več časa.
Prej so na deloholike gledali z rahlo ironijo, v zadnjem času pa so psihologi prišli do zaključka, da je zasvojenost z delom lahko nevarna za zdravje. Znanstveniki po vsem svetu trdijo, da je deloholizem mogoče šteti za bolezen. Lahko ga varno primerjamo z alkoholizmom ali odvisnostjo od mamil. Ta bolezen je omenjena kot ena od oblik nevroze, pri kateri je delo edina priložnost za doseganje prepoznavnosti in samouresničitve v življenju.
Vzroki deloholizma
Razlogov za zasvojenost z delom je veliko. Temu sta nagnjeni dve glavni kategoriji ljudi. Postati trdovratni deloholik je tveganje osebe, ki si prizadeva biti vedno pred vsemi ostalimi. To je karierist, ki se namerno popolnoma loti dela, si postavlja cilje in cilje, ki jih uspešno uresničuje. Osebno življenje je potisnjeno v ozadje, saj je glavna in edina prednostna naloga v življenju kariera. Druga kategorija vključuje ljudi, ki se zaradi neuspehov v osebnem življenju pridružijo vrstam deloholikov. Z določenimi napori postanejo tudi uspešni, hitro se dvignejo po karierni lestvici. Tolažbo najdejo v delu in pozabijo na neuspešne poskuse izboljšanja osebnega življenja. Samo delo lahko v življenje takšnih deloholikov vnese harmonijo in zagotovi želeni rezultat.
S svojo pretirano željo, da bi se posvetili delu, deloholiki ne škodijo samo sebi, temveč tudi bližnjim. Se je mogoče te odvisnosti rešiti sami? Prvi korak k reševanju problema je potrditi njegov obstoj. Dokler človek, ki trpi za deloholizmom, sam ne spozna potrebe po spremembi svojega življenja, bodo vsa prizadevanja njegovih bližnjih zaman. Moral bi biti resen
pomisli, kaj je v njegovem življenju res dragocenega. Delo bi moralo zasedati le zanjo določeno nišo kot enega od načinov za uresničitev samega sebe.
