Upravni prekršek (AP) je ena pogostih kršitev, ki se običajno pripisuje dejavnostim državnih organov. Kot katera koli druga vrsta kaznivega dejanja tudi AP pomeni prisotnost krivice, krivde in kazni.
Potrebno
Kodeks o upravnih kršitvah Ruske federacije
Navodila
Korak 1
Področje uporabe. Med upravne prekrške spadajo takšna dejanja, ki na kakršen koli način kršijo pravice državljanov, posegajo v zdravje prebivalstva, moralo, splošno sprejeti red, lastnino itd. To so lahko: kršitev požarne varnosti, onesnaževanje okolja, kršitve objektov prometnih pravil, kršitve sanitarnih standardov. Poleg tega AP vključuje kršitve na davčnem in finančnem področju, pa tudi na carinskem področju in trgu vrednostnih papirjev. Znaki storitve nesreče ne vključujejo le dejanja, temveč tudi neukrepanje posameznika ali pravne osebe. Vsak AP prevzame upravno odgovornost.
2. korak
Nesocialna usmerjenost. Vsak upravni prekršek mora biti usmerjen proti običajnemu življenju prebivalstva, predstavljati nevarnost ali škodovati javnemu življenju. Razlika med AP in drugimi vrstami kaznivih dejanj je v tem primeru odsotnost hudih posledic, sorazmerno majhna škoda. Upoštevajo se tudi način in kraj kršitve, obseg škode ter posebni pogoji in okoliščine.
3. korak
Napačnost. Eden glavnih znakov upravnega prekrška je izvršitev določenega dejanja, ki ga zakon prepoveduje. Z drugimi besedami, kršitev zakona je treba zabeležiti.
4. korak
Krivda. Da bi lahko ugotovili dejstvo, da je storil upravni prekršek, mora biti storjen namerno ali iz malomarnosti. Z drugimi besedami, prisotna mora biti kriva oseba, katere dejavnosti so bile pod njegovim nadzorom, s sodelovanjem volje in jasne zavesti. V tem primeru je razlog, da lahko AP prepoznamo kot nepopolnega, lahko norost domnevnega krivca. Hkrati bo pravna oseba spoznana za krivo, če ni sprejela možnih in odvisnih ukrepov za odpravo vzrokov za škodo v družbi.
5. korak
Kazen. Posameznik ali pravna oseba, ki je storila upravni prekršek, se nujno kaznuje, če se mu dokaže krivda. Način kaznovanja, njen obseg in trajanje določajo sankcije in norme, ki jih sprejme država. Odločitev o določitvi kazni sprejme sodišče.
