Zahtevek za povračilo škode z regresno pravico je sestavljen v skladu s splošnimi pravili, ki jih določa zakonodaja o civilnem postopku. Nekatere značilnosti so na voljo le pri določanju dejanskih okoliščin primera in pravne utemeljitve zahtevkov.
Primeri, ko se lahko zainteresirana oseba obrne na sodišče z regresnim zahtevkom, so zabeleženi v členu 1081 Civilnega zakonika Ruske federacije. Podobno pravico ima na primer delodajalec, od katerega je bil prej pobran denar za škodo, ki jo je delavec povzročil pri opravljanju svojih delovnih nalog. Delodajalec ta denar plača, vendar lahko naknadno od regresa izterja isti znesek od zaposlenega. Sestavljanje odškodninske tožbe z regresno zahtevo se po bistvenih značilnostih ne razlikuje od drugih zahtevkov, izvaja se po splošnih pravilih pravdnega postopka.
Kaj navesti v zahtevku?
V tožbeni izjavi mora tožnik navesti ime sodišča, navesti polno ime ali imena tožnika in tožene stranke, zabeležiti naslove prebivališča ali lokacije vsakega od njih. Prav tako bi morali dosledno navajati okoliščine, na katerih temeljijo tožbeni zahtevki, navesti posebno regulativno utemeljitev zahtevka.
V primeru zahtevka za regres veljajo določbe poglavja 59 Civilnega zakonika Ruske federacije kot normativna podlaga (posebni členi so izbrani glede na okoliščine primera). Pri določanju dejanskih okoliščin je treba opisati sam incident, v katerem je bila povzročena škoda, navesti izterjavo ustreznega zneska od tožnika do oškodovanca ter regresivno naravo tega zahtevka. Tožbeni zahtevek se konča s seznamom dokumentov, ki potrjujejo veljavnost tožbenih zahtevkov.
Kaj je treba priložiti tožbeni izjavi?
Poleg splošnih zahtev za priložene dokumente, določene v Zakoniku o civilnem postopku Ruske federacije, je treba ob vložitvi regresnega zahtevka zbrati vse dokaze, ki opisujejo prvotni incident. Poleg tega mora tožnik priložiti sodno odločbo, na podlagi katere mu je bil izterjan ustrezni znesek, potrdilo o njegovem dejanskem plačilu ali prenosu.
Če je torej delavec škodo povzročil med vožnjo in je bila škoda izterjana od njegovega delodajalca, potem slednji velja za delavca z regresnim zahtevkom in k zahtevku priloži vse dokumente, ki potrjujejo obstoj nezgode, višino povzročene škode, in dejstvo, da je to škodo od delodajalca pobrala žrtev. Poleg tega bo treba dokazati, da je kriv delavec v času škode opravljal delovne naloge. Večina dokumentov, ki jih potrebuje regresni zahtevek, je že v posesti tožnika, ki je pri obravnavi prejšnje zadeve sodeloval kot obdolženec (zoper oškodovanca).
