Rok za sprejem dediščine, ki ga je dedič zamudil, se lahko povrne prek sodišča ali izvensodno. Poleg tega se dediču lahko prizna, da je sprejel dediščino, tudi če so potekli vsi zakonsko določeni pogoji.
Sodišče lahko na prošnjo zapoznelega dediča obnovi rok za sprejem dediščine ali s svojo odločitvijo dediča prizna, da je vstopil v dediščinske pravice. Toda v takšni tožbi mora dedič dokazati, da je rok zamudil iz tehtnega razloga: službeno potovanje, bolezen itd. Dedič se lahko hkrati na sodišče prijavi za obnovitev roka v šestih mesecih od trenutka, ko so izginili razlogi za zamudo.
Ko sodišče takšni prošnji ugodi, v svoji odločbi določi deleže vseh dedičev v zapuščini. Če obstaja sodna odločba, ni treba pri notarju zaprositi za izdajo potrdila o pravici do dedovanja, ker je odločba podlaga za spremembo evidence o državni registraciji pravic na nepremičninah.
Vsa potrdila o dedni pravici, ki jih je predhodno izdal notar, razveljavi sodišče. Če notarju ni uspelo izdati potrdil, se njihova registracija zadrži do uveljavitve odločbe.
Izvensodni postopek za sprejem dediščine s strani dediča, ki je zamudil rok, predpostavlja pisno soglasje preostalih dedičev. Takšno soglasje zahteva notarsko overitev na kraju odprtja dediščine in ga je mogoče sestaviti kot en dokument ali kot ločene izjave vsakega dediča, ki je dediščino sprejel.
Izven sodišča lahko dedič, ki je zamudil rok, deduje kadar koli. Takšna dediščina pa ni mogoča, če eden od dedičev, ki so formalizirali dedne pravice, ne pristane na sprejem dediščine s strani osebe, ki je zamudila rok.
Ker lahko vstop v dediščinske pravice dediča, ki je zamudil rok, povzroči spremembo velikosti deležev drugih dedičev, notar z izdajo ustrezne odločbe razveljavi prej izdane dediščinske listine.
Na podlagi takega sklepa in novega potrdila se spremeni evidenca o državni registraciji pravice.
Po dogovoru med dediči se lahko novo podedovani osebi dodeli njen delež v podedovanem premoženju v naravi ali pa se izplača denarno nadomestilo.
