V čem Se Krajši Delovni čas Razlikuje Od Skrajšanega

Kazalo:

V čem Se Krajši Delovni čas Razlikuje Od Skrajšanega
V čem Se Krajši Delovni čas Razlikuje Od Skrajšanega

Video: V čem Se Krajši Delovni čas Razlikuje Od Skrajšanega

Video: V čem Se Krajši Delovni čas Razlikuje Od Skrajšanega
Video: Документальный фильм о ядерной энергии и испытании бомбы 2024, November
Anonim

Kadar je treba določiti poseben urnik dela, ljudje pogosto zmedejo, do katerega delovnega dne so po zakonu upravičeni: nepopolni ali skrajšani, in menijo, da med temi pojmi ni razlike. Vendar ni.

V čem se krajši delovni čas razlikuje od skrajšanega
V čem se krajši delovni čas razlikuje od skrajšanega

Komu se skrajša delovni dan

Krajši delovni dan je predviden pred počitnicami ali samo za nekatere kategorije delavcev. Vsak od njih je podrobno obravnavan v delovnem zakoniku Ruske federacije, zlasti v 92. členu. Sem spadajo: mladostniki (do 16. leta starosti lahko delajo največ 16 ur na teden; pred polnoletnostjo, največ 35-urni delovni teden); invalidi in skupina I ali II (njihova tedenska stopnja je 35 delovnih ur); delavci, katerih delovni pogoji so priznani kot škodljivi in (ali) nevarni. Zanje delovni teden ne sme biti daljši od 36 ur.

Kljub manjšemu številu opravljenih ur (v primerjavi z normo) so delavci v celoti plačani za delavce, katerih delovni čas je krajši.

Poseben način: delovni dan, vendar krajši delovni čas

Delo s krajšim delovnim časom se plača drugače. Na zahtevo zaposlenega se zanj vzpostavi tak način dela s plačilom, ki bo sorazmerno z opravljenimi urami. Če je na primer norma za to delovno mesto v tej ustanovi 8 ur na dan, lahko delavec dela 6 ur (po dogovoru z upravo). V tem primeru mu bo plačilo šlo le za teh 6 ur.

Odvisnost je lahko tudi od obsega opravljenega dela.

Delo s krajšim delovnim časom je mogoče z dovoljenjem poslovodstva vzpostaviti za vsakega zaposlenega (če meni, da tak režim ne bo škodoval podjetju). Delodajalec ga je dolžan določiti za nosečnico (na njeno zahtevo), pa tudi za osebe, ki skrbijo za invalidnega otroka. Ta režim ureja Delovni zakonik (členi 93, 94) in drugi zakoni (na primer 181-FZ, ki vplivajo na nekatere vidike dela invalidov). Invalid III skupine lahko napiše prošnjo za krajši delovni čas, če tak način dela priporočajo zdravniki v IPRI (program rehabilitacije, ki je posebej razvit za vsako invalidno osebo). Zato je treba pri zaposlovanju invalidov od njih poleg potrdila o invalidnosti zahtevati tudi program rehabilitacije. Mlade matere pogosto prosijo, naj vzpostavijo tak režim: lahko kombinirajo delo in skrb za majhnega otroka.

Tako sta krajši delovni čas in skrajšani delovni čas povsem različna načina dela, glavna razlika pa je v stopnjah plač.

Priporočena: