Poroštvo pomeni situacijo, ko ena oseba deluje kot porok za izpolnjevanje obveznosti do upnika druge osebe. V primeru neizpolnitve obveznosti s strani slednje poroštvo nosi upnika v celoti ali delno.
Navodila
Korak 1
Pri sklepanju posojilnih pogodb, zavarovanih s porokom, mora porok pogosto sam nositi celotno breme odgovornosti. Standardne oblike pogodb pogosteje predvidevajo poroka in posojilojemalca solidarno in ne subsidiarno odgovornost (to pomeni, da je porok posojilodajalcu odgovoren v enakem obsegu in pod enakimi pogoji kot posojilojemalec), torej za posojilodajalca ni pomembno, koga bo izterjal: posojilojemalec sam ali njegov porok.
2. korak
Poroštvo preneha v trenutku prenehanja obveznosti, ki jo je zavarovalo. V tem primeru lahko obveznosti izpolni tako posojilojemalec sam kot garant. V slednjem primeru se na garanta prenesejo vse pravice upnika, to pomeni, da lahko od kreditojemalca zahteva izpolnitev obveznosti v enakem obsegu, kot jih je sam opravil do upnika. Za to je upnik dolžan poroštvu prenesti vse potrebne dokumente, ki potrjujejo terjatve do dolžnika.
3. korak
Zakon predvideva tudi možnost prenehanja poroštva v primeru, da je posojilodajalec sprejel pogoje za posojilojemalca v smeri povečanja odgovornosti, poslabšal položaj garanta, ne da bi za to pridobil soglasje garanta. Kljub dejstvu, da je zadnja določba zapisana v členu 367 Civilnega zakonika Ruske federacije, je odstranitev poroštva s sklicevanjem nanj precej problematična. Posojilodajalci v pogojih pogodbe predpisujejo, da zadošča pisno obvestilo garanta o spremembi pogojev posojilne pogodbe z kreditojemalcem, molk garanta pa se šteje za njegovo soglasje.
4. korak
Poroštvo preneha, če je posojilojemalec ali garant posojilodajalcu ponudil, da pravilno izpolni obveznosti iz sporazuma, vendar je posojilodajalec tega zavrnil. Prav tako je osnova za prenehanje poroštva prenos dolga na drugo osebo, pri katerem porok noče odgovoriti za novega dolžnika.
5. korak
Poroštvo preneha veljati v času veljavnosti pogodbe o poroštvu. Če takšen rok s sporazumom ni določen, se za podlago vzame rok za izpolnitev obveznosti, zavarovane s poroštvom. Če upnik v roku enega leta od datuma tega obdobja ni vložil terjatve do poroštva, potem od poroštva ne more zahtevati izpolnitve obveznosti. Kadar ni mogoče določiti roka za izpolnitev glavne obveznosti ali pa ga določi trenutek zahteve, se rok za predložitev upnikovih terjatev podaljša na dve leti.
