Trenutna zakonodaja Ruske federacije daje državljanom pravico, da svoje premoženje zapuščajo vsakemu dediču. Da pa gre za izbrane ljudi, na primer sosede, je treba sprejeti številne pravno pomembne ukrepe.
Postopek razdelitve premoženja po smrti državljana ureja 3. del Civilnega zakonika Ruske federacije, ki je v zakoniku naše države registriran pod številko 146-ФЗ z dne 26. novembra 201. Hkrati je cel del tega regulativnega pravnega akta namenjen prenosu podedovanega premoženja.
Splošni dedni red
Člen 1111 Civilnega zakonika Ruske federacije določa, da danes v naši državi obstajata dva glavna mehanizma za razdelitev premoženja po smrti državljana: dedovanje po zakonu in oporoki. Dedovanje po zakonu velja, če pokojnik po smrti ni pustil odredb o svojem premoženju. V tem primeru bo njegova distribucija izvedena v skladu s prednostnimi nalogami. Civilni zakonik zlasti v členih 1142-1145 opredeljuje osem dednih linij, katerih pripadnost je odvisna od narave družinskih vezi potencialnih dedičev s pokojnikom. Pri razdeljevanju premoženja po zakonu lahko zanj zaprosijo samo osebe, povezane s pokojnim razmerjem na podlagi sorodstva, lastnine ali posvojitve.
Prenos dediščine na izbrane dediče
Če želite torej stvari, denar in druge dragocenosti, ki vam pripadajo po smrti, prepustiti osebam, ki z vami niso sorodstveno povezane, na primer sosedom, morate vnaprej sestaviti oporoko. Člen 1119 Civilnega zakonika Ruske federacije daje lastniku lastnine pravico, da na kakršen koli način razpolaga z njo in jo prepusti kateri koli osebi: krog takšnih oseb ni zakonsko omejen. Vendar je treba zagotoviti, da je oporoka sestavljena v skladu z vsemi zahtevami veljavne zakonodaje. V nasprotnem primeru se lahko po smrti oporočitelja oporoka izpodbija in lastnina, ki pripada državljanu, se razdeli drugače, kot je hotel.
Takšne zahteve so določene v členu 1124 Civilnega zakonika Ruske federacije. Glavna pogoja za to sta pisna oblika dokumenta in njegovo overitev. V tem primeru je besedilo samega dokumenta lahko ročno napisano ali natisnjeno, na primer v računalniku. V obeh primerih pa se prepričajte, da je na oporoki prisoten osebni podpis prevajalnika, ki potrjuje njegovo verodostojnost. Poleg tega se lahko dokument, če zapustnik želi, sestavi v navzočnosti prič ali v zaprti obliki, torej tako, da nihče, vključno z notarjem, ne bo vedel za njegovo vsebino do zapustnikove smrti.
