Konceptualni aparat sodobne pravne znanosti je zelo razvit. Za razvrščanje kaznivih dejanj v civilno, kazensko in upravno pravo so bile uvedene cele kategorije pojmov z različno naravo dejanj, ki omogočajo ločevanje denimo kaznivega dejanja od upravnega.
Kaznivo dejanje je opredeljeno kot dejanje (dejanje in / ali nedelovanje), ki je nevarno za javno življenje in je po kazenskem zakoniku prepovedano. Kodeks ne predpisuje le vseh kazni za kazniva dejanja posameznikov ali skupine oseb, temveč tudi jasne razvrstitvene znake dejanja ter olajševalne in oteževalne okoliščine, ki omogočajo različno uporabo sistema kazni. Pomembna razlika med kaznivim dejanjem in ne kaznivim dejanjem je prisotnost krivde osebe. Krivda je subjektivni odnos človeka do popolnega ali zamišljenega, zavedanje in moralna ocena lastnih dejanj. Pojem krivde je eden najbolj zapletenih v kriminologiji, a prav to je ključno med drugimi znaki kaznivega dejanja.
Danes so vsa dejanja kaznive narave razdeljena v več kategorij. Njihova razdelitev na vrste se pojavi na podlagi resnosti škode, ki jo povzroči oseba ali družba.
Kršitev zakona
Kazniva dejanja so proti zakonu. Policisti se morajo spopadati s kaznivimi dejanji različne resnosti. Sem spadajo kazniva dejanja:
- proti osebi brez škode za zdravje se imenujejo tudi takšna dejanja majhne teže, - srednje resnost, - grob, - še posebej grob.
V zahodni klasifikaciji so kazniva dejanja opredeljena kot namerna, premišljena in nenamerna.
Razvrstitev in kaznovanje
Lažja kazniva dejanja se kaznujejo s pogojno kazenjo, prisilnim delom ali zaporno kaznijo največ 2 leti. Najpogosteje govorimo o dejanjih, storjenih iz malomarnosti. Kazniva dejanja s povprečno težo so namerna in se kaznujejo z največ 5 leti zapora, čeprav lahko po presoji sodišča izreče tudi pogojno kazen.
Zločinci, ki prestajajo kazni za tovrstna kazniva dejanja, so pogosto izpuščeni prej kot je določeno - uživajo pravico do pogojnega izpusta in tudi spadajo pod amnestijo.
Nasilni zločini v sodobnem svetu niso redki. Gre za naklepna kazniva dejanja, ki se kaznujejo z do deset let zapora. Po presoji sodišča se lahko prisilni ukrep v obliki omejitve prostosti izvrši v naselju s kolonijo, v zaporu ali v zavodu za posebne namene. Še posebej težka kazniva dejanja spadajo v najtežjo kategorijo, kazni zanje so najstrožje. Do najvišje mere, ki pa je v Ruski federaciji moratorij, ki zločincem daje upanje na svobodo.
