Po koncu preiskovalnih ukrepov v okviru odprte zadeve tožilstvo nanjo sestavi obtožnico in zadevo pošlje v obravnavo sodišču. Vendar se lahko v določenih okoliščinah sojenje prekine in primer vrne tožilstvu.
Navodila
Korak 1
Vrnitev zadeve tožilstvu opravi sodnik, ki obravnava to zadevo med sojenjem, na lastno pobudo ali v prisotnosti vloge ene od strank, ki zahteva vrnitev zadeve.
2. korak
1. del čl. 237 Zakonika o kazenskem postopku vsebuje podrobne informacije o razlogih, ki jih sodišče lahko šteje za pomembne in vključujejo vrnitev zadeve tožilcu. Takšni razlogi vključujejo kršitev zahtev zakonika o kazenskem postopku pri sestavljanju obtožnice / akta, posledično nemožnost odločitve sodišča na njegovi podlagi, kršitev postopka vročitve obtožencu obtožnice / akta, potreba po pripravi obtožnice / akta za primere, poslane sodišču v obravnavo z obveznimi zdravstvenimi ukrepi, obstoj razlogov za združitev več primerov v skladu s postopkom iz 153. člena ZKP, kršitev postopka seznanitve z obtoženi z gradivom kazenske zadeve.
3. korak
Upoštevajte, da je za vrnitev primera tožilcu nujno, da se te okoliščine ne samo zgodijo, temveč tudi posegajo v objektivni potek sojenja in izdajo sodne odločbe.
4. korak
V takšnih okoliščinah lahko katera koli stran, ki sodeluje v postopku, sproži vrnitev primera na tožilstvo. Če želite sprožiti vrnitev, vložite izjavo sodniku, pristojnemu za primer, v katerem navedete obstoječe okoliščine v zadevi, ki ovirajo potek sojenja in zahtevajo prekinitev postopka, da se zadeva vrne tožilstvu.
5. korak
Navedite seznam razlogov za vrnitev ter opišite stopnjo njihovega vpliva na potek postopka in odločitev.
6. korak
Sodišče prejeto prošnjo obravnava v okviru sedanjega sojenja in če sodišče okoliščine prepozna kot pomembne, potek sojenja prekine, zadevo vrne tožilstvu, da razkrije okoliščine popravi / odpravi, sodišče odloči o zapornem ukrepu za obtoženega za čas ustavitve postopka.
