Kazenski postopki v Ruski federaciji in v večini drugih držav sveta temeljijo na kontradiktornosti. Sporni postopek predpostavlja obstoj dveh strank - tožilstva in obrambe - ter sodišča, ki je neodvisno od njih.
Dajatev je razdeljena na javno, zasebno in javno-zasebno.
Zasebno pregon vključuje sodni postopek na podlagi pritožbe žrtve ali njegovega zastopnika in prenehanje kazenskega pregona na zahtevo žrtve v primeru njegove sprave z obdolženim. V tem primeru žrtev sam zastopa tožilstvo. Zasebna obtožba je mogoča v zvezi s takšnimi protipravnimi dejanji, ki ne predstavljajo velike javne nevarnosti: obrekovanje, žalitev, lažje škodovanje zdravju.
Žrtev lahko kadar koli opusti obtožbo, dokler se sodnik ne umakne v posvetovalnico. Če se žrtev ne pojavi na sodišču brez utemeljenega razloga, se šteje za opustitev obtožbe.
Zasebno-javno tožilstvo predvideva tudi začetek primera na zahtevo žrtve, vendar takšnega primera ni mogoče končati, če se žrtev spravi z obdolženim. V tem vrstnem redu se obravnavajo primeri kršitve avtorske ali izumiteljske pravice, pa tudi posilstva brez oteževalnih okoliščin. V tem primeru tožilstvo na sodišču zastopa državni tožilec v osebi tožilca - uradnika tožilstva. V določenih okoliščinah ima tožilec pravico sprožiti tak primer, če žrtev ne poda izjave. To se zgodi, če žrtev ne more braniti svojih interesov zaradi nemočne države ali odvisnosti od obtoženega.
Prevladujoča oblika obtožbe v sodobni sodni praksi je javna obtožba. Primer začnejo državni organi ali osebe, ki imajo po zakonu ustrezna pooblastila, za začetek primera pa ni potrebno soglasje žrtve. Tako kot v primeru zasebno-javnega pregona tudi na zahtevo oškodovanca primera ni mogoče končati. Na sodišču državno tožilstvo podpira tožilca kot državnega tožilca.
Tožilec ima kot pooblaščenec tožilstva številna pooblastila v sodnih postopkih. Ima pravico iti na sodišče s tožbo. V nasprotju z drugimi osebami, ki vlagajo zahtevke, hkrati ne nosi stroškov postopka, ni mu mogoče zavrniti, da sprejme tožbo.
Med sojenjem državni tožilec, ki ga zastopa tožilec, zoper obdolženca naloži obtožbo, ki je navedena v obtožnici, poda predlog za uporabo enega ali drugega člena Kazenskega zakonika in izreče kazen, vloži peticije, sodeluje pri proučevanju dokazov in govori z obtožujočim govorom. Če državni tožilec meni, da je sodba sodišča neutemeljena, se ima nanjo v pritožbenem postopku lahko pritožil.
