Namen je pravni koncept, ki ga je vzpostavil Kazenski zakonik Ruske federacije, ki pomeni takšen duševni odnos osebe, ki je storila nezakonita dejanja, v kateri je v celoti spoznal nevarnost svojih dejanj za družbo in namerno dovolil manifestacijo posledice njegovih dejanj nevarne za družbo.
Navodila
Korak 1
Kot kažejo statistični podatki, je večina kaznivih dejanj storjenih namerno. Vendar v določenih okoliščinah prisotnost naklepa morda ni očitna, zato je treba potrditi dejstvo naklepa storjenih dejanj.
2. korak
V postopku dokazovanja namernosti dejanj igrajo ključno vlogo cilji in motivi osebe, ki stori nezakonito dejanje. Če je to nezakonito dejanje končni cilj ali vmesna faza v postopku doseganja katerega koli cilja obdolženca, pa tudi v primerih, ko je nezakonito dejanje sredstvo za doseganje osebnih ciljev obdolženca, šteje se, da je imel obtoženi cilje in motive za kaznivo dejanje. Posledično je bilo kaznivo dejanje storjeno namerno.
3. korak
Ob prisotnosti ciljev in motivov je obvezen vidik dokazovanja naklepa tudi dejstvo, da obdolženec zaveda nevarnost za družbo, ki jo predstavlja dejanje, ki ga je storil.
Če je potrditev obstoja ciljev in motivov za nezakonita dejanja v vsakem primeru obvezna, potem morajo obtoženi zavedanje o nevarnosti svojih dejanj potrditi veliko manj pogosto. Dejstvo je, da je sposobnost in sposobnost ustreznega zaznavanja pomena svojih dejanj za družbo lastna skoraj vsakemu človeku, ki ima določene življenjske izkušnje in znanje. Tako je potrditev zavedanja o pomenu in nevarnosti lastnih dejanj s strani obdolžene osebe potrebna le v primerih, ko je mogoče podvomiti o sposobnosti osebe, da ustrezno zazna realnost. Za potrditev dejstva, da se obtoženi zaveda družbeno nevarnih posledic svojih dejanj, se zahteva ustrezen medicinski in psihološki pregled, na podlagi katerega se sprejme odločitev o sposobnosti obdolženca, da ustrezno zazna realnost in oceni svoje dejanja v času izvršitve protipravnega dejanja.
4. korak
Posledično bo za utemeljitev namernosti storjenega dejanja treba oblikovati cilje in motive, ki jih je obdolženec zasledoval pri nezakonitih dejanjih, v nekaterih primerih pa tudi potrditi sposobnost obdolženca, da ustrezno zazna okolico in da realno oceno njegovih dejanj in njihovih posledic za družbo.
