Beseda "kompetenca" izhaja iz latinskega glagola "sompeto" - dosežem, srečujem. Kompetenca je sposobnost, znanje, sposobnost in spretnost strokovnjaka, zahvaljujoč kateri rešuje morebitne težave ali dosega želene rezultate.
Pri ocenjevanju osebja se kompetenca razume kot formalne zahteve za osebne in poklicne lastnosti zaposlenih. Podjetje predpiše določene sklope ključnih kompetenc za različno osebje, običajno sestavljeno iz 5-9 značilnosti. Služijo kot osnova za sprejemanje vodstvenih odločitev ob imenovanju ali zavrnitvi. V sodni praksi ta izraz označuje obseg zakonsko določenih pooblastil določenega organa ali uradnika. Vrste kompetenc: - strokovne (nanašajo se na določen tehnološki postopek); - nadstrokovnost (sklic na različne elemente delovnega okolja - učinkovita interakcija z drugimi zaposlenimi, sposobnost opravljanja in izboljševanja njihove delovne aktivnosti); - ključna ali osnovna (potrebna za pridobivanje novega znanja, prilagajanje novim zahtevam in situacijam). Ključna usposobljenost pa je razdeljena na več vrst. Komunikacijska kompetenca je sposobnost komunikacije in rada to počne. Ni treba vedeti vsega, pogosto je dovolj, da poznamo osebo, ki pozna odgovor na zahtevano vprašanje. Komunikacijsko kompetentna oseba zlahka vzpostavi povezave in pridobi socialni kapital. Informacijsko-komunikacijska kompetenca je nadaljevanje ali dodajanje komunikacijske kompetence. Le namesto da bi spoznali prave ljudi, je sposobnost iskanja pravih odgovorov v virih informacij - najprej na internetu. Sodobna komunikacijska sredstva ponujajo ogromno možnosti. Družbena kompetenca je poznavanje zakonov, družbenih običajev, sposobnost življenja v njej. Samoupravljanje je sposobnost upravljanja sebe in svojega življenja. Izraz "kompetenca" je prvič uporabil ameriški sociolog R. White leta 1959. Pristojnost je označil za učinkovito interakcijo posameznika z okoljem. V zgodnjih 70. letih 20. stoletja so bile izvedene prve resne raziskave o razvoju kompetenc. Takrat je bil izbor zaposlenih tradicionalno opravljen z izpiti - preverjalo se je znanje splošnoizobraževalnih predmetov, ameriška zgodovina, pravila angleškega jezika in nekaj ekonomskega znanja. Toda ta pristop je imel resne pomanjkljivosti - testi so bili za jezikovne manjšine težki, poleg tega pa dosežene točke niso zagotavljale uspeha. David McClelland je razvil koncept vedenjske sposobnosti, ki je vodil vedenje uspešnih voditeljev. Sestavljen je bil seznam 19 splošnih kompetenc. Leta 1989 so bili določeni modeli kompetenc podjetnikov, prodajalcev, zaposlenih v različnih organizacijah. Primeri vodstvenih kompetenc so vplivanje, analitično razmišljanje, usmerjenost k dosežkom, samozavest, timsko delo, sodelovanje in drugi. Seveda je praktično nemogoče najti idealne zaposlene, pri katerih bodo vse kompetence skladno razvite. V primeru neenakomernega razvoja lahko nekatere kompetence dopolnjujejo druge. S pomočjo kompetenčnega sistema se rešujejo naloge, kot so kadrovanje, ocenjevalne dejavnosti, prilagajanje novih zaposlenih, motivacijski programi, oblikovanje kadrovske rezerve, usposabljanje in razvoj zaposlenih ter razvoj korporativne kulture. Za oceno kompetenc se uporabljajo strokovni in psihološki testi, projektivne tehnike, skupinske razprave, poslovne igre in drugi dogodki.
