Pravice oddelka varujejo Civilni zakonik Ruske federacije in organi skrbništva in skrbništva. Toda s pravicami skrbnikov vse ni tako preprosto. Obstajajo odtenki, ki jih mora skrbnik upoštevati, če namerava v primeru smrti skrbnika zahtevati njegovo dediščino. Še posebej, če tujec deluje kot varuh. Ali ima do tega pravico?
Po zakonu
Civilni zakonik Ruske federacije določa vrstni red čakalnih vrst, v skladu s katerimi lahko svojci pokojnika zahtevajo dediščino. Dediči prve stopnje so sorodniki: zakonci, starši, otroci. Dediči drugega reda so bratje in sestre (polnokrvni in ne). Tretja in naslednja stopnja so sorodniki pokojnikovih staršev (strica in tete) oziroma osebe, ki sledijo tretji stopnji sorodstva. Ostali nekrvavi sorodniki, ki so po ponovni poroki končali v družini, sestavljajo sedmi red - to so mačehe, očimi, pastorki in pastorki.
Če skrbnik ni sorodnik oddelka in ne sodi v nobeno pravno vrsto, potem po zakonu ne more zahtevati dedovanja, saj dejstvo, da je skrbništvo ali skrbništvo, skrbniku ne daje dednih pravic na nepremičnini oddelka.
Po volji
Druga stvar je, ali oddelek sestavi oporoko v korist skrbnika. Če je sestavljena oporoka, v kateri je naveden skrbnik, ima pravico podedovati svoje premoženje. Vendar je treba upoštevati, da ima oporoka pravno veljavo le, če jo je napisala sposobna polnoletna oseba. Če je bil torej odvetnik v času pisanja oporoke razglašen za nesposobnega (delno sposobnega), je bil oddelek star manj kot 18 let, ali če je oporoko napisal skrbnik sam kot zakoniti zastopnik oddelka, potem ne bo veljavna in skrbnik ne bo mogel zahtevati dediščine. Če je bila oporoka v korist skrbnika napisana brez kršitve splošnih določb civilnega zakonika, potem podedovano premoženje postane last skrbnika.
Toda tudi v primeru, ko skrbnik nima pravice do dedovanja po zakonu ali z oporoko, je lahko upravičen do dela dediščine. Če je imel finančne stroške za upravljanje podedovanega premoženja svojega oddelka, potem lahko v dogovoru z organi skrbništva povrne sredstva, porabljena iz sredstev pokojnika.
Prav tako se je treba spomniti, da je treba pri dedovanju z oporoko upoštevati dediče obveznih delnic. Če ima skrbnik mladoletne otroke, starše invalide ali delno invalide, zakonca invalida ali je imel vzdrževanega člana, bo upravičen do polovice dediščine. Če zapustnik v oporoki ne bo navedel deležev podedovanega premoženja, bodo vsi prosilci prejeli enako.
Vsekakor pa premoženje, ki ga skrbnik prejme z dedovanjem od skrbnika, ne more preiti v njegovo last brez odločitve organov skrbništva in skrbništva.