V primeru prostovoljnega izpolnjevanja zahtevkov s strani tožene stranke, izgube interesa za izid primera, bo tožnik morda moral umakniti tožbeni zahtevek. Treba je opozoriti, da lahko samo oseba, ki jo je vložila, nadzoruje usodo zahtevka. Umik zahtevka pomeni izvajanje pravno pomembnih dejanj, po katerih se postopek zaključi. Zato je treba jasno razumeti posledice prenehanja primera. Načini zaključka postopka so odvisni od stopnje obravnave primera.
Navodila
Korak 1
Umaknite tožbeni zahtevek, če še ni bil sprejet v obravnavo. V sodni register se morate prijaviti s pisno izjavo, v kateri navedete: kaj in kdaj je bil vložen zahtevek, kdo so stranke v postopku in tudi zahteva za vrnitev brez obravnave. Sodnik vrne zahtevek in vse priložene dokumente, izda potrdilo o vrnitvi državne dajatve. Takšna dejanja ne preprečujejo ponovne pritožbe na sodišče glede istega vprašanja.
2. korak
Vložite opustitev zahtevka. Ko je sodišče odločilo, da sprejme prošnjo za obdelavo, določi datum sodišča, se vsa procesna dejanja izvajajo le med zasedanjem. Na začetku sojenja sodnik udeležence primera seznani s svojimi procesnimi pravicami in obveznostmi, vključno s pravico do mirnega zaključka zadeve, odstopa od zahtevka ali priznanja zahtevka. Nato bo sodnik zaslišal osebe, ki sodelujejo v zadevi, o razpoložljivih izjavah ali predlogih. Tožeča stranka naj izjavi opustitev zahtevka s pisno vlogo ali ustno proti podpisu v zapisniku seje. V tem primeru se je treba zavedati, da s takim zahtevkom ni več mogoče spet na sodišče. Sodišče ne bo odobrilo opustitve zahtevka v primeru, da krši zahteve zakona ali pravice tretjih oseb. Na primer, ne morete zavrniti pobiranja preživnine za preživljanje mladoletnih otrok.
3. korak
Pustiti zahtevek brez obravnave. Ta postopek se uporablja v primeru, ko tožnik na poziv sodišča ne nastopi dvakrat, ne zahteva odložitve ali obravnave primera v njegovi odsotnosti. Sodnik izda sklep o zaključku postopka. Tožnik ima pravico do ponovne prijave za spor.