Ko arbitražno sodišče odobri sporazum o poravnavi, plača državno dajatev tožnik na splošno, polovico zneska pa je treba vrniti tožniku. Če je sporazum o poravnavi odobren na sodišču splošne pristojnosti, se državna dajatev, ki jo plača tožnik, ne povrne.
Doseg sporazumnega sporazuma med strankama v sporu je eden od razlogov za dokončanje obravnave primera na arbitražnih sodiščih, sodiščih splošne pristojnosti (sodniki, okrožna sodišča). Eno izmed aktualnih vprašanj tožnika v takšnih razmerah je razdelitev državne takse, saj je bila ob vložitvi prvotnega zahtevka plačana po splošnem postopku. Ne glede na vrsto sodnega organa procesna zakonodaja strankam daje pravico, da se dogovorita o razdelitvi stroškov državne dajatve v samem sporazumnem sporazumu. Na primer, v navedenem dokumentu je mogoče zagotoviti obveznost tožene stranke, da tožniku plača polovico zneska, porabljenega za takso, za razvoj drugih pravil. Ko tak sporazum potrdi sodni organ, postane za stranke zavezujoč. Če dogovor ni bil dosežen, potem veljajo splošna pravila za razdelitev stroškov državne dajatve.
Državna dajatev po odobritvi sporazumnega sporazuma na arbitražnem sodišču
Če je bila zadeva obravnavana na arbitražnem sodišču in so se stranke dogovorile, da jo bodo prekinile s sklenitvijo sporazumnega sporazuma, potem lahko tožnik računa na vrnitev polovice plačane takse. Edini pogoj je potrditev navedenega sporazuma pred odločitvijo o zadevi, saj pravilo o vrnitvi polovice vplačanega zneska ne velja v primerih, ko se stranki dogovorita že v fazi izvršilnega postopka. Za prejem sredstev se mora tožnik na davčni urad na lokaciji sodišča obrniti z ustrezno izjavo, ki ji je priložen sodni akt in dokument, ki potrjuje plačilo določenega zneska kot dajatve.
Državna dajatev pri odobritvi sporazuma o poravnavi na sodišču splošne pristojnosti
Če se med obravnavo primera med običajnimi državljani na sodniškem ali okrožnem sodišču doseže sporazumni sporazum, potem zakonodaja zahteva, da stranke samostojno rešijo vprašanje razdelitve stroškov v besedilu tega sporazuma. V tem primeru ne veljajo posebna pravila o vrnitvi dela takse iz proračuna, zato se tožnik ne more prijaviti z ustreznim zahtevkom.
Z drugimi besedami, v odsotnosti pogojev za razdelitev takse v besedilu sporazuma bo tožnik preprosto prevzel stroške plačila v skladu s splošnim postopkom. Stranke v besedilu sporazuma o poravnavi v tem primeru pogosto predvidevajo obveznost tožene stranke, da v korist tožnika plača polovico zneska takse.
