Sprejemljiva temperatura na delovnem mestu za pisarniške delavce je v hladni sezoni 22-24 stopinj, v toplejših mesecih pa 23-25 stopinj. Pri nekaterih aplikacijah se lahko navedena optimalna temperatura razlikuje.
Številni pisarniški delavci in drugi delavci so že večkrat slišali, da mora delodajalec vzdrževati določeno temperaturo na delovnem mestu. Ta ukrep je predviden v zakonu in je namenjen varovanju zdravja delavcev, saj delo pri visokih ali nizkih temperaturah izjemno negativno vpliva na telo. Večina organizacij pri nas ignorira ustrezne zahteve, kar poleti še posebej čutijo pisarniški uslužbenci. Medtem pa neizpolnjevanje zahtev za vzdrževanje optimalne temperature na delovnem mestu pomeni delodajalčevo obveznost, da zmanjša delovni čas za določeno število ur (odvisno od vrste dela in stopnje odstopanja temperature od norme).
Kakšno temperaturo naj delodajalec zagotovi za pisarniške delavce?
Območja temperature, ki jih morajo organizacije vzdrževati za zaposlene, določajo veljavni sanitarni predpisi. V tem primeru je specifična vrednost teh količin odvisna od sezone, vrste dela (stopnje porabe energije zaposlenega). Najbolj pereče vprašanje vzdrževanja temperaturnega režima je za zaposlene v številnih pisarnah, ki poleti dobesedno izginjajo iz vročine. Standardna vrednost temperature v tem primeru bi morala biti poleti 23-25 stopinj Celzija. V hladni sezoni se ta vrednost spremeni v območje 22-24 stopinj. Če na delovnem mestu zaznamo odstopanje od danih vrednosti, lahko zaposleni zahtevajo skrajšanje delovnega časa, dokler niso zagotovljeni običajni delovni pogoji.
Kako poteka skrajšanje delovnega časa
Sanitarna pravila, ki določajo optimalno temperaturo, ki se ohranja na delovnem mestu, določajo tudi meje zmanjšanja delovnega časa v primeru kršitve ustreznega temperaturnega režima. Torej, če temperatura zraka v pisarni preseže dovoljene vrednosti za 3,5 stopinje, je treba delovni čas zmanjšati za eno uro. Če je presežek 5 stopinj, potem lahko v pisarni delate največ pet ur na dan. Upoštevati je treba, da so bile za druge kategorije delavcev (na primer tiste, zaposlene v proizvodnih obratih) določene lastne vrednosti dovoljenih temperatur in največjih odstopanj. Poleg tega zakonodajalec ne omejuje le dovoljenih vrednosti temperature zraka, temveč tudi temperaturo površin, hitrost gibanja zraka in številne druge parametre.