Vnetost do vrha karierne lestvice je dobre kakovosti, značilna je za močne in odločne ljudi. Toda pogosto so ljudje, v katerih življenjski karieri igra glavno vlogo, zelo osamljeni in zato nesrečni.
Po eni strani je karierist oseba, ki razume, kaj hoče od življenja. Opredelil je svoj cilj in ga sistematično dosegel, ure in ure sedel v službi, poskušal vse narediti odlično in si s tem utiral pot do višin na izbranem področju dejavnosti. A ta medalja ima tudi slabost. V tekmi za več plač, splošno priznanje in visok položaj preprosto ni časa za osebno življenje. In kdo bo toleriral osebo, ki bo našla čas, da se enkrat na mesec sreča s svojo sorodno dušo in med zmenkom nenehno pogleda na uro, se vsake toliko časa pogovarja po telefonu, vsi pogovori z njim pa se spuščajo v razpravo o svoji karieri?
Kariera: vzor
Mnogi bi se morali trdega dela naučiti od karieristov. Ti ljudje nenehno delajo. Zdi se, da karierist deluje tudi v spanju. Da ne bi zapravljal časa za prazne sanje, v sanjah premišljuje nove tržne strategije in oblikuje načine za posodobitev svojega delovnega sveta.
In vzdržljivost karieristke je železna. Navsezadnje karieristi kot običajno ne prihajajo iz najvišjih družbenih slojev. Skoraj od rojstva si morajo prebiti pot v življenju. Zato so se, ko so se skozi leta navadili zanikati marsikaj, da bi dosegli maksimum, zlahka spopadli z inkubacijo projekta za dva dni brez spanja ali kosila.
In mimogrede, ne smemo pozabiti, da resnični karierist resnično uspeva doseči redna napredovanja. Tu skrivnost očitno ni v nenehnih razmišljanjih o delu. Kajti osebne lastnosti karierista so vedno tako urejene, da mu uspe prepričati vodstvo, da ga je treba izboljšati tudi takrat, ko to nima smisla, in to ne za samega karierista ne za njegovega šefa.
Kariera: oseba brez osebnega življenja
"Moram nadomestiti svojega šefa," si vsako jutro reče karierist. In v tem času leta letijo, denar razvrednoti in njegovi sošolci postanejo dedki in babice. Šele zdaj oseba, ki si je sama izbrala karierni vektor življenjskega toka, redko, pred prvimi znaki senilne norosti, opazi, da je očitno preobremenjena.
Seveda se zgodi, da deloholiki-karieristi na poti čez "trupla" svojih kolegov srečajo življenjske sopotnike. Toda takšne poroke se končajo bodisi z ločitvijo bodisi s preoblikovanjem karierista v domačega in družinskega moškega. Navsezadnje bo pravi lovec za napredovanje na novo delovno mesto na žalost otroke spravil v zastavljalnico. In tega ne bo prenašal niti en ljubeč življenjski sopotnik, ki želi biti po "šefu" na drugem mestu.
Z drugimi besedami, karierist ni ne dober ne slab. V idealnem primeru seveda ne bi škodilo, če bi imeli v sebi malo karierista, vendar se ne bi smeli povsem potopiti v tekmo za napredovanje, to bo vodilo le do osamljene starosti in visokega položaja, ki pa do takrat zagotovo ne bo več veselje.
