Izselitev s sodno odločbo se izvede tako, da se obrne na sodno izvršilno službo, ki sproži izvršilni postopek. Če oseba, ki jo je treba izseliti, v roku, določenem z zakonom, prostovoljno ne upošteva odločbe, je prisilno izseljena.
Deložacijo po sodni odločbi izvajajo uradniki Zvezne službe sodnih izvršiteljev. Po uveljavitvi sodnega akta tožnik na ozemeljsko enoto tega organa zaprosi z izjavo o sprožitvi izvršilnega postopka. K vlogi je priložen izvršilni list, ki ga je mogoče dobiti na samem sodišču. Sodni izvršitelji so dolžni sprožiti izvršilni postopek na navedeni zahtevi in nato dolžniku izdati odredbo o potrebi po prostovoljnem zapustitvi zasedenega stanovanja v roku, določenem v navedeni zahtevi. Če oseba, ki jo je treba izseliti, izpolnjuje to zahtevo, se postopek izvršitve sodne odločbe konča.
Kaj storiti, če se nalog za izselitev ne upošteva?
Če oseba, ki jo je treba izseliti, ignorira zahtevo sodnih izvršiteljev po prostovoljni izselitvi iz stanovanja, se začne postopek za prisilno izvršitev sodnega akta. Izvršilna taksa se pobere od dolžnika, nato pa izvršitelj določi nov rok za izselitev. Hkrati navedeno osebo opozorijo, da se bo v primeru zavrnitve izselitve po tem roku postopek za prisilno izvršitev odločbe izvajal brez dodatnih obvestil. Če dolžnik zahteve za izselitev znova ne izpolni, potem sodni izvršitelji pridejo neposredno do stanovanja, iz katerega je dolžnik dolžan izseliti, da bi organiziral postopek prisilne izselitve.
Kako deluje prisilna izselitev?
Postopek prisilne izselitve vključuje sprostitev bivalnih prostorov od dolžnika samega, njegovega premoženja in hišnih ljubljenčkov. Poleg tega je izseljeni osebi v prihodnje prepovedana uporaba tega stanovanja. Sama deložacija poteka s sodelovanjem izpovedovalnih prič; po potrebi sodelujejo tudi policisti (na primer, ko se dolžnik upira). V postopku prisilne izvršitve sodne odločbe se sestavi popis dolžnikovega premoženja in akt o deložaciji. Če izseljena oseba ne odvzame lastnine, ki ji pripada, potem izvršitelji poskrbijo za njeno hrambo dva meseca. V tem obdobju lahko dolžnik premoženje vzame nazaj in plača nastale stroške skladiščenja. Če dolžnik ne prevzame premoženja, ga izvršitelji prodajo, nadomestijo stroške skladiščenja na račun prejetih sredstev in preostali denar nakažejo dolžniku.
