Žal zločini, povezani s krajo premoženja nekoga drugega, zasedajo prve vrstice hit parade vseh kaznivih dejanj. Toda žrtve te kategorije kaznivih dejanj se praviloma bolj kot kazen storilca ukvarjajo z vprašanjem, kako povrniti ukradeno premoženje.
Navodila
Korak 1
Za takojšnjo vrnitev ukradenega se je treba obrniti na organe pregona s sporočilom o storjenem kaznivem dejanju. V tem primeru lahko med nujnimi preiskovalnimi in operativnimi ukrepi lokacijo ukradenih stvari odkrijemo še preden jih lahko tat samostojno odvrže.
2. korak
Ko je predmet tatvine odkrit, se organi, ki izvajajo predhodno preiskavo ukradenega, praviloma zasežejo, preiskovalec ali zasliševalec pa se odloči, da ukradeno premoženje preda žrtvi na hrambo, dokler sodišče ne obravnava kazenske zadeve.. Prav tako lahko uradniki organov za notranje zadeve do odločitve sodišča odločijo, da bodo to lastnino shranili v posebej določeni sobi. V tem primeru lahko osebe, ki so v kazenski zadevi priznane kot žrtve, na sodni seji vložijo prošnjo za prenos ukradenega blaga k njim.
3. korak
V primerih, ko je storilcu kaznivega dejanja že uspelo realizirati ukradeno in ni bilo mogoče ugotoviti lokacije izgubljenih stvari, ima žrtev pravico, da se na preiskovalca ali preiskovalnega uradnika obrne s prošnjo, da ga prizna kot civilnega tožnika. Tej peticiji bi morala biti priložena tožbena izjava o izterjavi od storilca kaznivega dejanja vrednosti ukradenega v denarju.
4. korak
Če je bila kazenska zadeva poslana v sodno obravnavo in med preiskavo ukradenega ni bilo zaseženo in zahtevek med preiskavo ni bil vložen, ima žrtev pravico, da se na ugrabljeno tožbo zoper ugrabitelja vrednost ukradenega.
5. korak
Prav tako se lahko v roku zastaranja, ki je tri leta, vloži tožbeni zahtevek za odškodnino za škodo, ki jo je kaznivo dejanje povzročilo osebi, ki jo je storila. Zahtevki v tej kategoriji niso zavezani državni dajatvi.
