Sporazum o proviziji je ena najpogostejših vrst posredniških sporazumov. Skupaj s sporazumom o proviziji se pogosto uporablja v poslovni in ne samo v praksi.
Navodila
Korak 1
Bistvo pogodbe o zastopanju je izvedba pravno pomembnih dejanj s strani odvetnika v imenu naročnika. Pogodbenice tega sporazuma so lahko državljani in pravne osebe. Provizijo je treba razlikovati od poroštva. Čeprav si ti dve besedi zvenita podobno, označujeta povsem drugačne obveznosti.
2. korak
Dogovor o proviziji se zelo pogosto zamenja z dogovorom o proviziji. Čeprav so si po pomenu podobni, imajo med seboj več glavnih razlik. Torej, v skladu s pogodbo o proviziji, odvetnik nastopa pred tretjimi osebami v imenu naročitelja, komisionar pa v svojem imenu. Predmet naročila so pravno pomembne tožbe brez njihove opredelitve. Komisija samo prevzame sklepanje poslov. Poleg tega je pogodba o proviziji v nasprotju s pogodbo o proviziji lahko brezplačna.
3. korak
Pogodba o naročilu je sestavljena v preprosti pisni obliki in mora vsebovati naslednje bistvene pogoje. V preambuli sporazuma je jasno zapisano, da odvetnik deluje v imenu in v interesu naročitelja. Predmet dogovora mora vsebovati seznam tistih dejanj, ki jih mora ravnatelj opraviti v imenu odvetnika. Sledi seznam medsebojnih obveznosti strank. Torej, dolžnosti odvetnika vključujejo: osebno izvrševanje naloga v skladu z navodili naročnika, pravočasno obveščanje itd. Pogodba o naročilu lahko poleg tega vključuje tudi pogoje glede obdobja njene veljavnosti in zneska odvetniškega plačila.
4. korak
Izvršitev naloga lahko odvetnika zahteva določene stroške. Nalogodajalec lahko zagotovi potrebna sredstva pred začetkom izvršitve naročila. Odvetniku lahko povrne tudi stroške, potem ko slednji predloži poročilo. V vsakem primeru mora biti v pogodbi zapisan tudi ustrezen pogoj.
5. korak
Po zaključku izvršitve naloga mora odvetnik predati zavezancu vse, kar je prejel po dogovoru, in priložiti poročilo s priloženimi dokazili. Poleg tega bo moral odvetnik vrniti prej izdano pooblastilo.
6. korak
Ravnatelj in odvetnik imata pravico kadar koli zavrniti naročilo. V tem primeru bi morale stranke v pogodbi določiti pogoj glede postopka za izplačilo plačila (če obstaja) in postopka za povrnitev stroškov odvetnika.