Skladnost z državnimi zakoni je eno od jamstev za red v družbi. Prisotnost moči, ki zagotavlja nesporno izvajanje vseh zakonodajnih norm, je prav tako pomemben vidik normalnega obstoja države.
Zakonodaja države predvideva zaščito pravic in obveznosti državljanov. Razlike so v sistemih upravljanja in nadzora blaginje in varnosti različnih držav, kar določajo zgodovinski dogodki razvoja držav.
Zakoni večinoma neposredno ali posredno vplivajo na človekovo življenje, mu omogočajo normalno delo in življenje, hkrati pa minimalno omejujejo njegovo svobodo.
Ožja področja posebej usmerjenih dejavnosti, ki prizadenejo določene segmente prebivalstva, urejajo predpisi. To je prej izjema od pravila.
Splošna načela vpliva zakonov
Za vse določbe norm in zakonov, ki jih je vzpostavila država, veljajo splošna pravila, katerih spoštovanje je zelo pomembno.
1. Zaščita manjšin na različnih ravneh, pravična razdelitev pravic in odgovornosti, ne glede na činove, činove, položaj v družbi.
2. Možnost samostojnega odločanja in zagovarjanja stališča v okviru splošnih določb.
3. Omejitev izvršitve zlonamernih dejanj, začetek kaznovanja v primeru odstopanja od norm.
4. Razširjenost javnih interesov ob zadovoljevanju osebnih potreb.
5. Bistveno prilagoditi vedenje ljudi.
6. Ustvarjanje norm in spremembe pravil dovoljuje le skupina zakonodajalcev, neodvisno od okoliščin; odobritev dokumentov opravijo voditelji, ki jih izvolijo prebivalci države.
7. Sprejeti akti naredijo splošno sprejeto nacionalno idejo zmagovalno, pri izvajanju katere se izboljša blaginja celotne družbe.
Možne težave v odsotnosti pravnih okvirov
Če se družba iz nekega razloga ne spoštuje skupnih pravil in ni nadzornega organa, se lahko vsi odnosi spremenijo v kaos. Vedeti morate, da v tem primeru država in ljudje prejmejo:
1. Negotovost državljanov in celotne skupnosti.
2. Razširjenost pravic sile, ki ne uboga razuma.
3. Široki zločin in nasilje.
4. Ustvarjanje podlage za krepitev nacionalističnih idej, ki vodijo k genocidu.
5. Rast nedemokratičnih čustev.
6. Nagnjenost k spoštovanju nepisanih zakonov, ki se v različnih segmentih prebivalstva razlikujejo.
7. Anarhija in izguba integritete državljanov.
8. Nekontrolirana menjava moči po načelu: »tisti, ki je močnejši, ima prav«.
Da bi država preprečila primere bezakonja, ima država strukture moči, namenjene zagotavljanju reda.
Naloga državnih struktur moči se zmanjša na mehko urejanje skladnosti ravnanj z zakonskimi okviri v vsakdanjem življenju in sprejemanje strogih ukrepov v primeru resnih obsežnih sporov.
