Prejem dediščine je težaven pravni postopek, v katerem je treba upoštevati vse z zakonom določene zahteve za njegovo izvajanje, na primer za izpolnitev roka za sprejem dediščine. Če pa jo zamudite, lahko še vedno obnovite svoje pravice.
Razdelitev dediščine po smrti državljana Ruske federacije je urejena v 3. delu Civilnega zakonika Ruske federacije, registriranega v zakoniku naše države pod številko 146-FZ z dne 26. novembra 2001. Zlasti odsek V tega regulativnega pravnega akta, ki se imenuje "Zakon o dedovanju", je namenjen vprašanjem dedovanja.
Rok za sprejem dediščine
Čas, določen za sorodnike in druge ožje bližnje umrlega državljana, za uveljavitev lastninske pravice je določen v 1154. členu navedenega regulativnega pravnega akta. Odstavek 1 tega člena določa, da je rok za sklenitev dediščine 6 mesecev od dneva njenega odprtja. V splošnem primeru pa se datum smrti državljana prizna kot dan odprtja dediščine. Če je bil državljan s sodno odločbo razglašen za mrtvega, se ta datum šteje za dan ustrezne sodne odločbe.
V nekaterih primerih se lahko določeno obdobje spremeni. Prvič, takšna situacija se lahko pojavi, ko je eden ali več dedičev prepoznan kot nevreden, zaradi česar jim je odvzeta pravica do dedovanja. Če v tem primeru pravica do njegovega prejema izvira iz drugih oseb, imajo te pravice možnost uveljaviti v šestih mesecih od dneva, ko so bili prvotni dediči razglašeni za nevredne. Če je taka pravica nastala pri sorodnikih pokojnika zaradi dejstva, da se je drug dedič odpovedal svoji pravici, potem lahko dedujejo v treh mesecih od datuma konca šestmesečnega obdobja po smrti državljana ali njegovo priznanje za pokojnega.
Dobri razlogi za zamudo roka
Tako v splošnem primeru zamuda roka za sprejem dediščine pomeni, da sorodnik pokojnika izgubi pravico do prejema svojega premoženja. Če so razlogi, zaradi katerih je bilo tako obdobje zamujeno, upravičeni, se lahko dediču povrnejo pravice.
Za to veljavna zakonodaja predvideva možnost obračanja na sodišču s prošnjo za obnovitev roka za sprejem dediščine. Odstavek 1 1155. člena določa, da lahko odstavek kot utemeljen razlog opustitve prizna dejstvo, da dedič ni vedel ali ni mogel vedeti za zapustnikovo smrt. Poleg tega ta oddelek civilnega zakonika dopušča priznavanje tehtnih in drugih razlogov po presoji sodišča. V tem primeru bo prosilec moral predložiti dokumente, ki potrjujejo učinek takih razlogov. Poleg tega se mora na sodišče prijaviti najkasneje v šestih mesecih po prenehanju učinka teh razlogov, na primer izvedel je za smrt sorodnika.
Poleg tega je druga možnost za sklenitev dediščine po preteku roka zapadlosti pisno soglasje vseh drugih dedičev. Očitno bo v tem primeru sorodnik, ki je zamudil rok za sprejem lastnine pokojnika, moral svojcem in ne sodišču dokazati, da so razlogi, zaradi katerih je zamudil rok, veljavni.
