Če oporoke ni, se dediščina sprejme v skladu z zaporedjem, ki ga določa civilni zakonik v čl. 1142 - 1145. Prehod na naslednji obrat se zgodi v primerih odvzema dediščine neposrednih dedičev; pisno zavrnitev, odvzem dediščinske pravice ali odsotnost.
Dediči prvega reda
Zakonodaja Ruske federacije predvideva 8 čakalnih vrst, od katerih ima vsaka enako dediščino.
V členu 1142 je zapisano, da so dediči prvega reda oporočiteljev zakonec, njegovi otroci in starši. Vnuki in potomci vnukov sprejmejo dediščino s pravico do predstavitve.
V primerih neregistrirane zakonske zveze (zunajzakonske skupnosti) lahko »zunajzakonski zakonec« sklene dedovanje samo z oporoko ali kot vzdrževana oseba. Otroci sklenejo dediščino, če je njihov izvor povezan z zapustnikom in je ugotovljen v skladu z družinsko zakonodajo. V primeru razveljavitve zakonske zveze bodo otroci, rojeni v njej, dediči prvega reda. Tudi posvojitelji in posvojeni otroci se štejejo za primarne dediče (klavzula 1 člena 1147 Civilnega zakonika Ruske federacije).
Starši, ki so prikrajšani za starševske pravice ali se izogibajo starševskim obveznostim, so nedostojni dediči (člen 1117 Civilnega zakonika Ruske federacije) in zato ne padejo v nobeno vrsto, poleg tega otroci sami ne izgubijo pravice do dedovanja.
Neodvisni državljani zapustnika najmanj eno leto pred nastopom smrti v skladu s čl. 1148 postane tudi prednostna naloga in enaka v deležu z ostalimi.
Sprejem dediščine
Dediščina je sprejeta v celoti, delno je ni mogoče sprejeti. Dedovanje vključuje vse lastninske pravice in obveznosti.
Sprejem poteka po oddaji pisne vloge za dedno pravico na kraju odprtja dediščine. Pri prenosu vloge s strani drugih oseb ali pošiljanju po pošti mora dokument vsebovati podpis, overjen pri notarju ali osebi, ki je pooblaščena za overitev dokumentov (člen 1125 Civilnega zakonika Ruske federacije). Prav tako se lahko v skladu s pooblastilom, ki ga potrdi notar, nepremičnina prenese na katerega koli zastopnika dediča, zakoniti zastopnik prejme nepremičnino brez pooblastila.
Šest mesecev je čas, v katerem lahko dedič na prošnjo zaprosi za dedovanje. Po tem se lahko dediči z vlogo prijavijo le po presoji sodišča, če je bil rok iz utemeljenih razlogov zamujen.
Nadalje sodišče določi deleže vseh zakonitih dedičev. V primeru odpovedi dediščini morajo nasledniki predložiti tudi pisno notarsko overjeno izjavo.
Nasledniki po prejemu dediščine plačajo državno takso, odvisno od stopnje odnosa z zapustnikom, pa tudi od podedovanega premoženja.
Dediči so oproščeni državnih dajatev: ki so v času smrti živeli skupaj z zapustnikom; dediči oseb, ki so umrle pri opravljanju javne službe, opravljanju javnih nalog itd. mladoletniki in onesposobljeni dediči ter denarne vloge v bankah in avtorski honorarji niso obdavčeni.
