Dedovanje premoženja po smrti svojca je postopek, ki je jasno opredeljen v zakonodaji. Takšna gotovost v njegovem algoritmu je potrebna za razrešitev vseh možnih situacij v procesu dedovanja.
Razumevanje čakalne vrste za dedovanje
Trenutna ruska zakonodaja predvideva dva glavna načina razdeljevanja dediščine med svojci pokojnega - po zakonu in po oporoki. Če pa oporoka, ki jo je državljan sestavil v svojem življenju, ni, obstaja le ena možnost razdelitve njegovega premoženja - v skladu z zakonom.
Člen 1141 Civilnega zakonika Ruske federacije, registriran v zakoniku naše države pod številko 146-ФЗ z dne 26. novembra 2001, določa, da se delitev premoženja med sorodniki v takem položaju izvede glede na to, v kateri vrstici dediščine, ki ji pripada vsaka posamezna oseba. Hkrati je v sedanji zakonodaji skupno dodeljenih osem vrst dedovanja. Dedovanje lahko hkrati zahtevajo samo predstavniki ene vrste. Torej, na primer, če so med prosilci dediči prve stopnje, potem predstavniki preostalih stopenj niso prejeli premoženja pokojnika.
Dedovanje vnukov
Tako so dediči prve faze v skladu z določbami 1142. člena Civilnega zakonika Ruske federacije otroci, starši in žena ali mož pokojnega državljana. Vendar se lahko v nekaterih primerih razdelitev dediščine izvede tako, da jo prejmejo vnuki.
V zakonu se ta položaj imenuje dedovanje po pravici zastopanja. Pojavi se v primeru, ko je eden ali več dedičev prvega reda umrlo hkrati z zapustnikom ali v šestih mesecih po njegovi smrti, torej v času, ko dediščina še ne velja za odprto. V tem primeru je hkratna smrt v veljavni zakonodaji smrt, ki se je zgodila istega dne.
V tem primeru dobijo potomci dediča, ki je umrl v določenem obdobju, pravico do premoženja zapustnika. Če se je na primer sin ali hči oporočitelja izkazal za takega dediča, potem njegovi otroci, torej vnuki umrlega državljana, pridobijo možnost, da prejemajo njegovo lastnino s pravico do zastopanja. Poleg tega je celoten znesek premoženja, ki bi ga moral prejeti njegov sin ali hči, enakomerno razdeljen med njegove otroke.
Hkrati pa, če je takemu sinu ali hčerki iz takšnih ali drugačnih razlogov odvzeta pravica do dedovanja, tudi njegovi otroci v primeru njegove smrti ne bodo prejeli take pravice. Na primer, odvzem pravice do dedovanja je lahko posledica dejstva, da je bil sin ali hči pokojnika za nedostojne dediče priznan ali pa mu je dedič odvzet sam.
