Obravnava zadev na sodišču pri vložitvi nasprotne tožbe poteka v skladu s splošnimi pravili, ki veljajo v civilnih postopkih. Vendar je treba pri vložitvi nasprotne tožbe upoštevati nekatere stvari.
Vsak obdolženec v pravdnem postopku ima pravico vložiti nasprotno tožbo, če ima tudi nekatere upravičene zahtevke do tožnika. Običajno se potreba po nasprotni tožbi pojavi v položaju, ko sta stranki sklenili katero koli pogodbo, v postopku katere so nastale medsebojne terjatve. Hkrati lahko nasprotna tožba opravlja več nalog hkrati, ki vključujejo odškodnino za medsebojne zahtevke strank, objektivno obravnavo civilne zadeve s strani sodišča ob upoštevanju vseh pomembnih okoliščin.
Kdaj je mogoče vložiti nasprotno tožbo?
Postopek vložitve nasprotne tožbe s strani tožene stranke v civilnem postopku urejajo členi 137, 138 Zakonika o civilnem postopku Ruske federacije. Obdolženec lahko kadar koli uveljavi pravico do take vložitve, vendar je to treba storiti pred končno odločitvijo o zadevi. Če bo upravičeno nasprotno tožbo sodišče sprejelo v obravnavo, bodo zahtevki tožnika in tožene stranke obravnavani skupaj, sodna odločba pa bo zabeležila sklepe sodišča v zvezi z vsako od njih. Upoštevati je treba, da mora toženec za sprejetje nasprotne tožbe v sodni postopek izpolnjevati zahteve, ki jih določa procesna zakonodaja glede oblike in vsebine običajne tožbe. Samo v tem primeru je takšno zahtevo mogoče upoštevati.
Pod kakšnimi pogoji je sprejeta nasprotna tožba?
Poleg splošnih zahtev za tožbene zahtevke zakonodaja določa številne posebne pogoje, ob katerih je mogoče vložiti nasprotno tožbo. Nasprotna tožba se lahko na primer kompenzira z zahtevami iz prvotne tožbenega zahtevka. Poleg tega izpolnjevanje nasprotne tožbe tožene stranke v nekaterih primerih izključuje možnost pozitivne odločitve o glavni tožbi. Nazadnje je nasprotna tožba sprejeta, kadar imajo zahtevki tožnika in tožene stranke pomembno povezavo, kar vnaprej določa potrebo po njunem skupnem obravnavanju. Prisotnost ene od naštetih okoliščin določi sodišče, v njihovi odsotnosti pa je sprejem nasprotne tožbe lahko zavrnjen. V tem primeru bo obdolženec lahko sprožil ločeno civilno zadevo s splošnim vložitvijo tožbenega razloga.
