Pri preučevanju različnih vej pravne znanosti se pogosto pojavijo težave, povezane z nerazumevanjem bistva subjektivnega prava. Ta kategorija je ena najpomembnejših v sodni praksi. Subjektivne pravice so povezane z zadovoljevanjem interesov oseb v določenem posameznem pravnem razmerju. Ne smemo jih zamenjati z objektivnim pravom, ki je zapleten sistem norm in pravil družbenega vedenja.
Subjektivno pravo v sodni praksi se imenuje merilo možnega vedenja, dodeljenega pooblaščeni osebi in zavarovanega z dodelitvijo dolžnosti drugim udeležencem v pravnem razmerju. Tu govorimo o stopnji dopustnega vedenja, ki se uresniči in pridobi na podlagi objektivnega prava.
Med razvojem družbenih odnosov se subjektivne pravice in obveznosti pojavljajo med dvema ločenima udeležencema v socialni interakciji. Sčasoma se med drugimi člani družbe pojavi enako razmerje, kar ustvarja potrebo po pravni ureditvi. Od tega trenutka se začne formalna opredelitev pravne države. Formalizirana norma označuje, s kakšno mero vedenja so obdarjeni subjekti pravnih razmerij, kdo od njih ima subjektivne pravice in obveznosti.
Subjektivne pravice se uresničujejo z izvajanjem določenih dejanj udeležencev v pravnih razmerjih za pridobitev ugodnosti, v zvezi s katerimi je nastalo pravno razmerje. Subjektivna pravica ene osebe ustreza pravni obveznosti drugih. Subjektivna pravica preneha v primeru zavrnitve ali kadar se ta pravica prenese na druge osebe.
Ta vrsta prava je dobila takšno ime, saj je subjektivno pravo neposredno povezano z zadovoljevanjem potreb posameznega subjekta. Poleg tega je uveljavljanje te pravice odvisno od subjektivne volje osebe, od njene želje po izvedbi tega ali onega dejanja ali zavrnitvi. Če so dejanja zakonita, oseba ne more biti omejena v okviru dovoljenega vedenja, ima pravico uživati ugodnosti, ki se zagotavljajo tej osebi. Če dobrega ni treba, postane subjektivna pravica nepomembna in se ne uresniči.
Kot primer lahko navedemo situacijo, ko se človek, razočaran nad dejanji političnega voditelja, nanje odzove s politično pasivnostjo in zavrnitvijo udeležbe na volitvah. Z drugimi besedami, tu govorimo o zavrnitvi uveljavljanja volilne pravice. Subjektivno pravo v tem primeru postane za nosilca pravnih razmerij nepomembno.
