Pravno pomoč lahko dobite pri državnih agencijah, neprofitnih organizacijah in strukturah, poklicnih odvetniških pisarnah, zasebnih odvetnikih in odvetnikih. Ti subjekti se lahko razlikujejo glede na specializacijo, raven strokovnega usposabljanja in stroške opravljenih storitev.
Strokovno pravno pomoč je mogoče dobiti na več načinov in absolutno ni treba načrtovati resnih stroškov za plačilo ustreznih storitev. Trenutno lahko skoraj vsak državljan prejme takšno pomoč brezplačno, kar ureja zvezni zakon "O brezplačni pravni pomoči v Ruski federaciji". V okviru tega dokumenta delujejo številne pravne klinike in druge strukture, ki delujejo predvsem na visokošolskih zavodih ustreznega profila. Pomanjkljivost prejemanja brezplačnih storitev je pogosto njihova omejena narava, pomanjkanje ustreznih kvalifikacij strokovnjakov in dolg postopek zagotavljanja.
Pridobivanje pravne pomoči državnih agencij
Številni zainteresirani niso pozorni na možnost, da bi dobili pravno pomoč od specializiranih državnih agencij. Te storitve so tudi brezplačne, saj jih v okviru svojih nalog opravljajo ustrezni uradniki. Hkrati je takšna pomoč zaradi jasne specializacije za določeno vrsto dejavnosti zelo profesionalna. Če se pri delu pojavi težava, se lahko obrnete na teritorialno enoto inšpekcije za delo, kjer pogosto pomagajo pri pripravi dokumentov za odhod na sodišče. Če se pojavi vprašanje na področju varstva potrošnikov, bi bila najboljša možnost, da se obrnete na oddelek Rospotrebnadzorja, ki nudi tudi brezplačno pomoč pri takih vprašanjih. Slaba stran pridobivanja strokovnih pravnih storitev v državnih agencijah je njihova jasna specializacija, ki se osredotoča le na določena razmerja.
Pridobitev strokovno plačane pravne pomoči
Prošnja za plačano pravno pomoč je najpogostejša možnost obnašanja državljanov v primeru kakršnih koli pravnih težav. V tem primeru se lahko prijavite za storitve zasebnih odvetnikov, odvetnikov, sklenete sporazum z veliko odvetniško pisarno. Pomembna točka takšnega sodelovanja je potreba po pozornosti na pooblastila določenega odvetnika. Tako niti najbolj znana in ugledna odvetniška pisarna v kazenski zadevi ne bo mogla zagovarjati interesov obdolženca ali obdolženca, če ustrezni uslužbenec nima statusa odvetnika.
