Prevajalska dejavnost je eno najbolj priljubljenih področij delovanja v sodobni družbi. Proces globalizacije ima pri njegovem razvoju ogromno vlogo in sodobni strokovnjaki na katerem koli področju morajo znati vsaj en tuji jezik.
Osnovne vrste prevajanja
Prevajanje lahko razdelimo v dve veliki skupini: pisno in ustno. Ti pa so razdeljeni na še tri podvrste.
Pisno prevajanje je najstarejša vrsta prevajanja, ki skokovito razvija način tolmačenja besedila iz enega jezika v drugega. Pisno prevajanje lahko imenujemo stresna dejavnost le, če mora prevajalec v kratkem času opraviti veliko dela.
Pravi asi prevajanja so tisti, ki prevajajo klasično literaturo in literarna besedila. Te vrste gradiv imajo najširši besedni zaklad, katerega razlaga ne zahteva le odličnega znanja tujega jezika, temveč tudi vašega maternega jezika.
Omeniti velja, da ima v Rusiji pojem "prevajalec" popolnoma nedvoumen pomen, medtem ko za angleško govoreče ljudi klasični "prevajalec" pomeni prevajalca, "tolmač" pa ustnega.
Prepisovanje avdio ali video posnetkov lahko imenujemo tudi zelo težka vrsta pisnega prevajanja: pogosto prepisovanje posnetkov slabe kakovosti iz tujega jezika lahko traja zelo dolgo. Vendar pa lahko strokovnjaki na tem področju računajo na višji dohodek kot običajni prevajalci.
Vrste interpretacije
Ustno prevajanje je v nasprotju s pisnim prevajanjem prevod, ki zahteva ne le izjemno znanje jezika, temveč tudi čustvene in psihološke lastnosti, ki ustrezajo določenemu poklicu.
Obstajata dve glavni vrsti tega prevoda: zaporedni in simultani.
Zaporedno prevajanje
Pri tej vrsti prevoda se interpretacija poslušanega odlomka govora ali besedila izvede v intervalu med tem odlomkom in naslednjim. Poslovni pogovori in konference se pogosto prevajajo na ta način, kjer je pomembna vsaka podrobnost.
Zaporedni prevod ima dve podtipi: enostranski (prevod iz enega jezika v drugega, torej samo v eno smer) in dvostranski (prevod "sem in tja", to je prevod pogovora med ljudmi).
Simultano prevajanje
Ta vrsta prevajanja je prepoznana kot najbolj stresna dejavnost prevajalca. Simultani tolmači z delovnimi izkušnjami zaslužijo od 200 do 500 USD na uro. Hkratno prevajanje se izvaja s posebno opremo, ki vam omogoča, da jasno slišite glasove zvočnikov, ne pa tudi svojega glasu, poleg tega pa lahko prilagodite glasnost zvoka, ton in včasih hitrost govora (če ima naprava snemalni mehanizem).
Simultani tolmači morajo imeti jeklene živce in vzdržljivost. Čeprav ti tolmači na velikih konferencah delajo izmensko, je raven stresa na vrhuncu. Glavna težava simultanega tolmača je tolmačenje različnih neznanih narečij ali govor ljudi, ki besede izgovarjajo z močnim naglasom. Poleg tega mora biti simultani prevajalec sposoben izbrati glavne informacije iz celotnega toka govora, saj je dobesedno fizično nemogoče prevesti celoten govor.
Tako lahko od vseh prejetih informacij simultani tolmač v zadostni meri ustrezno prevede v najboljšem primeru 70% -75% govora.
Prevajalski žanri
Prav tako je mogoče izločiti vrste prevodov glede na žanrske in slogovne značilnosti. Načeloma je klasifikacija takih prevodov popolnoma natančna klasifikacija funkcionalnih stilov v ruskem jeziku.
Literarni prevod
Za to vrsto prevoda so značilne slogovne podobe, pogosta uporaba tropov in elementi avtorjeve ocenjevalnosti (subjektivnosti). Literarni prevod lahko imenujemo ena najtežjih vrst prevajanja, ker avtorjeva podoba pogosto pomeni uporabo narečnih elementov in pogovornih izrazov, ki jih je včasih težko razložiti v drugem jeziku.
Znanstveno in tehnično prevajanje
Lahko rečemo, da je tovrstni prevod nasproten umetniškemu prevajanju: kadar se izvaja, prevajalec ne poskuša prenesti subjektivnosti in podobe avtorja, ker v znanstvenih besedilih preprosto ne obstajajo. Po drugi strani pa včasih prenos pomena nekaterih znanstvenih izrazov in pojavov zahteva veliko natančnost, ni vsak znanstveni pojav ali koncept enakovreden v vsakem jeziku. Zato se pri prevajanju tehničnih izrazov in podrobnosti vedno izogibajte dobesednosti in si v ciljnem jeziku poiščite vsaj enakovredno sliko (kot je to v primeru pregovorov in izrekov). Znanstveno prevajanje ne zahteva le znanja jezika, temveč tudi vsaj povprečno znanje na določenem področju, s katerim je prevajanje povezano.
Družbeno-politični prevod
Za uspešno izvedbo te vrste prevoda morate imeti ustrezen besednjak na določeno temo in poleg tega znati krmariti po isti temi v jeziku, v katerega se izvaja prevod. Torej bi za to vrsto prevoda morali biti značilni podoba, sposobnost, da se pritožite na bralca (poslušalca), a hkrati politična korektnost.
Vojaški prevod
Poleg tega, da je mogoče natančno navesti določeno podrobnost, je za uspešno izvedbo vojaškega prevoda potreben ogromen besednjak o vojaško-političnih temah.
Pravno prevajanje
Ta prevod lahko imenujemo najtežja vrsta prevajanja, ki se pogosto identificira s tehničnim prevajanjem. Pravno prevajanje delimo na prevajanje zakonov in zakonov, prevajanje pogodb, prevajanje notarsko overjenih dokumentov, prevajanje sestavnih dokumentov, prevajanje apostilov in notarskih potrdil.
Glavna težava pravnega prevajanja je, da ga je treba izvesti v skladu s kulturnimi in jezikovnimi značilnostmi družbe, kar morda ne ustreza prevajalskim konvencijam. Poleg tega se pravno prevajanje vedno izvaja na podlagi realnosti določenega pravnega sistema in ustrezne terminologije: določen pravni koncept v angleščini morda ne bo imel 100-odstotno pravilnega ekvivalenta v ruščini, zaradi česar ga je treba razlagati z največjo natančnostjo.
