Sestaviti je treba predhodno prodajno pogodbo z obveznim vključitvijo pogoja na tem področju. Poleg tega upoštevajte obrazec za glavno pogodbo, ki naj bi jo sklenili v prihodnosti.
Civilno pravo udeležencem v ustreznem pravnem razmerju omogoča sklenitev predhodnih dogovorov, ki zagotavljajo obveznosti strank, da v prihodnosti podpišejo glavni sporazum pod dogovorjenimi pogoji. Izjema ni prodajna pogodba, katere predhodna različica mora nujno vsebovati pogoj na izdelku. V tem primeru je treba določiti predmet pogodbe, po potrebi je treba k sporazumu priložiti dodatne dokumente, ki identificirajo blago. Na primer, pri prodaji nepremičnin morate navesti naslov predmeta, priložiti katastrski načrt, sklicevati se na potrdilo, ki potrjuje lastništvo tega predmeta.
V kakšni obliki je sestavljena predhodna prodajna pogodba?
Civilni zakonik zahteva, da se predhodna pogodba sestavi v obliki, ki je podobna obliki, predvideni za glavni sporazum. To pomeni, da je v veliki večini primerov predhodna prodajna pogodba sestavljena v preprosti pisni obliki. Isto pravilo velja za primere prodaje nepremičnin, saj trenutno ni sama prodajno-kupoprodajna pogodba predmet državne registracije, temveč le prenos lastništva, ki se izvede po podpisu glavne pogodbe. Ustna oblika pogodbe je dovoljena le, če je takšna nakupno-prodajna transakcija sklenjena med državljani, katerih cena blaga ne presega deset tisoč rubljev.
Kateri dodatni pogoji morajo biti navedeni v predhodni pogodbi?
Poleg dogovora o pogojih predmeta naročila v predhodnem dogovoru je priporočljivo navesti datum podpisa glavne pogodbe. Ob prihodu določenega obdobja ima katera koli stranka pravico začeti podpis glavnega sporazuma. Predhodno se morate dogovoriti tudi o pogoju glede vrednosti blaga, ki vas bo rešil predpogodbenih sporov pri sestavljanju in podpisu glavne prodajne pogodbe. Včasih predhodni dogovor vključuje tudi pogoje glede kakovosti blaga, sortimenta, načinov plačila in drugih določb, ki jih določita stranki sami. Dogovorjeni pogoji postanejo zavezujoči s poznejšo sklenitvijo glavne pogodbe. Če prodajalec ali kupec zavrne sklenitev glavne pogodbe ob predhodni, potem lahko zainteresirana stranka stopi na sodišče in prisili, da na podlagi sklepa podpiše sporazum.
