Pri obsodbi imajo pomembno vlogo olajševalne okoliščine, katerih prisotnost lahko bistveno skrajša zapor ali celo spremeni ukrep zapora v korist obtoženega.
Navodila
Korak 1
Olajševalne okoliščine so kombinacija dejanj in življenjskih situacij, zaradi katerih lahko sodišče zniža. Pogojno lahko te okoliščine razdelimo v dve veliki skupini: osebne in psihološke okoliščine ter zunanje okoliščine.
2. korak
V prvo skupino spadajo okoliščine, ki zaznamujejo moralni značaj obtoženca in njegovo psihološko stanje. Sodišče bo obsodilo kazen, če:
- obtoženi je prvič storil kaznivo dejanje (družbeno nevarna narava njegovega dejanja je po naravi izjema in ni sistematična);
- obtoženi je storil kaznivo dejanje med nosečnostjo;
- obtoženi je iz sočutja do žrtve storil protipravna dejanja (na primer oseba, ki skrbi za brezupnega pacienta, ga na njegovo osebno zahtevo odklopi od naprav za podporo življenju);
- obtoženi je sam priznal, se pokesal in dejavno pomagal preiskavi;
- obtoženi je žrtvi zagotovil medicinsko in drugo pomoč takoj po storitvi kaznivega dejanja;
- obtoženi se strinja, da bo izvedel številne ukrepe za povrnitev škode oškodovancu (prostovoljno povračilo materialne in moralne škode).
3. korak
Olajševalne okoliščine zunanje narave, ki lahko spremenijo kazen:
- majhni otroci, invalidi, starejši hudo bolni sorodniki, ki so odvisni od obtoženega;
- težke življenjske okoliščine (prisotnost slednjih in stopnjo njihovega vpliva sodišče v vsakem posameznem primeru ugotovi posamično);
- fizično ali duševno prisilo obtoženca, da stori kaznivo dejanje s strani tretjih oseb (predpogoj v tem primeru je prisotnost materialne, službene ali druge odvisnosti ter drugih mehanizmov duševnega pritiska);
- prekoračitev meja potrebne obrambe (ta točka vključuje dejanja obdolženca, namenjena zaščiti sebe in drugih).
