Kraja državnega premoženja že vrsto stoletij velja za eno najpogostejših nezakonitih dejanj, storjenih v družbi.
Za subjektivno stran kraje države so vedno značilni sebični cilji in neposredni namen. Oseba, ki je storila to kaznivo dejanje, je lahko tako zdrava oseba, ki je dopolnila 14 let, kot uradni zastopnik pravnih oseb.
Predmet te kraje je državna lastnina. Objektivnost državne tatvine je skrivna tatvina katere koli državne lastnine.
So vladne tatvine storjene tajno ali odkrito?
Kraja državnega premoženja se šteje za tajno, če:
- tatvina je bila storjena v času odsotnosti lastnika;
- tatvina je bila storjena v času prisotnosti lastnika (v tem primeru uradnega predstavnika države), vendar je bila izvedena na njemu neopazen način.
Po statističnih podatkih so vladne tatvine najpogosteje storjene za vladne uradnike na neopazen način.
V sodni praksi razrešitev vprašanja določitve trenutka dokončanja kraje države pogosto sproži veliko število nejasnih točk. Odvisno od številnih zelo različnih okoliščin, kot so: kraj in posebni položaj, v katerem je bila storjena tatvina države, vrsta in vrednost ukradenega državnega premoženja ter motivi storilca glede nadaljnje usode nezakonito zaseženega državnega premoženja. Pogosto se zgodi, da se tatvina države začne šele na skrivaj.
Pri odločanju o tem, ali je bila tatvina tajna ali očitna, je treba izhajati iz dveh glavnih meril: subjektivnega in objektivnega.
Objektivno in subjektivno merilo kraje države
Objektivno merilo nakazuje, ali uradni predstavniki države poznajo to krajo. Subjektivno merilo označuje duševni odnos storilca dane tatvine do izbranega načina izvršitve tatvine, razumevanje, ali deluje odkrito ali tajno.
Kdaj je končana tatvina vlade?
Vladna tatvina se šteje za popolno, kadar se lahko šteje za popolno. V tem primeru postane povsem očitno, da je storilec zasegel državno lastnino in nezakonito dobil možnost razpolaganja z njo po lastni presoji.
Kdo trpi zaradi vladnih tatvin?
Posledice kraje države postanejo popolnoma očitne tako za uradne predstavnike države kot za vse državljane, ki živijo v tej državi. To ni presenetljivo, ker v večini primerov državne tatvine ne škodijo le državnemu proračunu, ampak tudi blaginji vsakega državljana države, v zvezi s katero je bila taka tatvina storjena.
