V mnogih situacijah strankam spor med njima uspe rešiti mirno, ne da bi čakali na sodno odločbo. Tako ima tožnik pravico do odstopa od zahtevka. Poleg tega se lahko stranki sporazumno dogovorita.
Navodila
Korak 1
Sporazumni sporazum je dokument, v katerem so stranke v sporu same določile postopek za poravnavo medsebojnih zahtevkov. Če je na primer predmet zahtevka izterjava dolga, se imajo stranke pravico dogovoriti o pogojih njegovega odplačila. Prav tako lahko sporazumni sporazum predvideva zavrnitev tožbenega razloga od dela zahtevka, odpuščanje dolga, prenos premoženja namesto denarja itd.
2. korak
Dogovor o poravnavi je pravica, ne obveznost strank. Sporazumni sporazum se sklene tako pri reševanju civilnih kot gospodarskih zadev kot v okviru stečajnega postopka. Sporazumni sporazum lahko dosežete v kateri koli fazi spora. Na primer, udeleženci v postopku lahko dosežejo kompromis, ne samo pri reševanju konflikta na sodišču prve stopnje, temveč tudi med pregledom odločitve. Sporazumni sporazum je možen tudi v fazi izvršilnega postopka.
3. korak
Sporazumni sporazum pogodbenici sestavita v preprosti pisni obliki kot običajna pogodba. Najprej se napiše ime dokumenta, datum in kraj zapora. Sledi preambula, ki navaja podatke o tožniku in tožencu (upniku, dolžniku). Glavni del sporazuma o poravnavi glede točk predpisuje postopek reševanja nastalega spora. Sporazum o poravnavi dopolnijo podrobnosti in podpisi strank.
4. korak
Sporazum o poravnavi začne veljati po odobritvi sodišča. V ta namen morata stranki pri sodišču vložiti medsebojni predlog. Pri obravnavi sporazumnega sporazuma mora sodišče poskrbeti, da ne bo v nasprotju z veljavno zakonodajo in ne bo kršil ničijih pravic ali interesov. Odobritev sporazumnega sporazuma je formalizirana s sodno odločbo, na katero se je mogoče pritožiti po ustaljenem postopku. Učinkoviti del take opredelitve vsebuje pogoje sporazuma o poravnavi. Z odobritvijo sporazuma o poravnavi se postopek v zadevi zaključi.
