Sporazum o poravnavi je mogoče izpodbijati le s pritožbo na sodni akt, s katerim je bil sprejet. Na sporazum o poravnavi se lahko pritožijo ne samo osebe, ki sodelujejo v zadevi, ampak tudi tretje osebe, če to vpliva na njihove pravice in interese.
Potrebno je
- - zahtevek do sodišča z zahtevo, da se sporazum o poravnavi prizna kot neveljaven, in zahtevek za njegovo revizijo;
- - prisotnost novoodkritih okoliščin;
- - mogoče je vključiti tudi tretje osebe, ki so zainteresirane za primer;
- - usposobljena pravna pomoč.
Navodila
Korak 1
Sporazumni sporazum je dogovor strank, da sporazumno končata spor s koncesijami in vzajemnim zadovoljevanjem nasprotnih zahtevkov. Po podpisu sporazumnega sporazuma se sodna zadeva na temo spora zaključi, vendar se lahko ponovno odpre, če sporazumni sporazum razglasi za neveljavnega.
2. korak
Za pritožbo na sporazum o poravnavi vložite nasprotno tožbo, s katero jo razveljavite, in revidirajte odobreno sodno odločbo na podlagi novoodkritih okoliščin (5. člen 311. člena APC RF). Tako bo sodišče lahko zadevo obravnavalo utemeljeno. To je pravzaprav vrnitev v fazo, ko je bil sklenjen sporazum o poravnavi.
3. korak
Novo odkrite okoliščine v domači doktrini procesnega prava pomenijo obstoj dejstev, ki so obstajala v času obravnave določene zadeve in so bila bistvenega pomena za njeno pravilno odločitev, vi pa niste vedeli in niste mogli vedeti v času predhodna obravnava primera o obstoju teh dejstev.
4. korak
Kot smo že omenili, se na sporazumni sporazum ne morejo pritožiti le njegovi udeleženci, temveč tudi tretje osebe, ki so z njim povezane. Na primer, sporazumni sporazum o rušenju stavbe lahko izpodbija ne le razvijalec, ki se zaveže, da bo objekt podrl, ampak tudi ljudje, ki so od njega kupili stanovanja.
5. korak
Če ne morete najti "na novo odkritih okoliščin" za revizijo sporazuma o poravnavi in njegovo razveljavitev, izkoristite to vrzel v sodnih postopkih - vključite tretje osebe, ki so zainteresirane za primer.
6. korak
Sporazumni sporazum lahko izpodbija tudi državni organ, ki izvaja nadzor ali nadzor nad dejavnostjo pravne osebe. Sodišče pri odločanju o mirnem sporazumu praviloma na koncu besedila navede obdobje, v katerem se je mogoče pritožiti na sporazumni sporazum.
