Ravnotežje delovnega časa pomeni sistem kazalnikov, določenih pri načrtovanju dela v podjetju. Ti kazalniki označujejo vire delovnega časa zaposlenih, njihovo porazdelitev glede na stroške in porabo. To ravnovesje se oblikuje za določitev rezerv za povečanje produktivnosti dela v okviru racionalnejše izrabe delovnega časa.
Navodila
Korak 1
Naredite načrtno ravnovesje delovnega časa. V njem analizirajte možnosti spreminjanja uporabne količine delovnega časa. Hkrati upoštevajte spremembo števila dni odsotnosti zaposlenih na neposrednem delu iz tehtnih razlogov, pa tudi načrtovano zmanjšanje različnih izgub časa.
2. korak
Napišite dejansko stanje (poročanje) za delovni čas. Naredite analizo tega stanja za delovni čas. Omogočili boste razloge za odstopanje dejanske porabe delovnega časa od razpoložljivih ciljev. To pa bo pomagalo razviti potrebne ukrepe za uporabo dobrih praks in odpravo pomanjkljivosti.
3. korak
Izračunajte bilanco delovnega časa na enoto povprečnega delavca. Hkrati delovni čas razporedite med vse vrste stroškov, povzetih v 3 glavne skupine. V prvo skupino stroškov spadajo stroški, ki označujejo uporabljeni čas, ki je bil porabljen za predvideni namen. Drugo skupino stroškov sestavljajo delovni čas, ki iz proizvodnih razlogov ni bil porabljen v proizvodnji (počitnice: redne, za študij, dodatne, za nosečnost, porod, v času izpolnjevanja nekaterih državnih dolžnosti). V to skupino spadajo tudi odmori znotraj delovnega dne. V tretjo skupino spadajo vsi drugi stroški delovnega časa (odsotnosti z dovoljenja direktorja, odsotnosti z dela, izpad med izmenoma).
4. korak
Določite regulativne ali predvidene stroške. Praviloma se vzamejo iz časovnih standardov ali glede na rezultat delovnega dne najboljšega zaposlenega. Če ti podatki niso na voljo, odštejte dejanske stroške odpravljenih izgub in obstoječih neracionalnih stroškov delovnega časa.
