Izvršna odločba ima zastaralni rok. Praviloma gre za tri leta. Pod določenimi pogoji se lahko podaljša, zmanjša ali začasno ustavi.
Zastaralni rok je rok izvršitve sodbe. Preseganje časovnega okvira lahko tožeči stranki odvzame pravico zahtevati plačilo dolga. Zastaranje se začne računati od trenutka nastopa dogodka, ki je privedel do nastanka spora, ali od trenutka, ko sodba postane pravnomočna.
Zastaranje velja le na zahtevo zainteresirane stranke pred sodno odločbo. Običajno je to potrebno, da lahko tožnik sprejme ukrepe za izterjavo dolga ali prenos izvršilne pisarne na izvršilno službo.
Zastaranje je praviloma tri leta. Čas, potreben za izvedbo izvršilnih ukrepov za izterjavo dolga, v to obdobje ni vključen, izračuna se od drugega trenutka.
Posebnosti
Rok za predložitev izvršilnega naloga se lahko prekine zaradi prenosa listine v izvršbo ali delnega izpolnjevanja zahtev s strani dolžnika. V tem primeru se ponovno izračunajo tri leta in čas, ki je pretekel pred odmorom, se ne odšteje od novega časovnega intervala.
Če se izvršba vrne nazaj tožniku, se zastaralni rok podaljša od trenutka vrnitve. Ko je list preklican, se od celotnega obdobja odšteje obdobje od trenutka njegove predstavitve do dneva preklica.
Poleg splošnega izraza so bili uvedeni še posebni. Njihovo trajanje je odvisno od vrste izvršilne listine. Za dokumente, ki določajo zahtevo po vrnitvi otroka, preseljenega v Rusijo, ki krši zakon, je obdobje 12 mesecev.
Če je treba periodična plačila izplačevati v korist tožnika, se glavnemu časovnemu obdobju dodajo še tri leta. Na primer, izvršilne naloge za izterjavo preživnine veljajo do polnoletnosti otroka in še tri leta po nastopu tega obdobja.
Razlogi za obnovitev zamujenega roka
Zvezni zakon določa, da ima tožnik pravico obnoviti rok. Hkrati ni natančnega seznama razlogov, zakaj je to mogoče, vendar mora biti razlog veljaven:
- bolezen tožnika, potrjena z uradnimi dokumenti;
- pomanjkanje informacij, da ima pravico zahtevati odplačilo dolga;
- iskanje osebe na dolgem poslovnem potovanju.
Tako zastaralni rok sestoji iz obdobja, ko ga mora zagotoviti izvajalec, iz roka izvršitve s strani izvršitelja ali dolžnika samega.