Moralne škode se ne moremo dotakniti z rokami, je ne čutimo, ampak jo lahko le doživimo. Zato se zelo pogosto pri izračunu moralne škode uporabijo vse materialne izgube, ki jih je oškodovanec utrpel pri nezakonitih dejanjih zoper njega.
Potrebno je
- - dokazila o stroških zdravljenja;
- - kopije zdravstvenega kartona z diagnozami;
- - dokument, ki potrjuje prejem telesne poškodbe (potrdilo urgence itd.)
Navodila
Korak 1
Najprej morate ugotoviti, kakšno moralno škodo ste utrpeli zaradi nezakonitega ravnanja nad vami. Obvezno hranite vse dokazila, ki jih boste potrebovali za dokazno bazo na sodišču (čeki iz lekarn, plačilo za storitve zdravnikov, psihoanalitikov). Pred pričami lahko snemate tudi klice reševalcev in klice lokalnemu zdravniku doma. Na splošno vse, kar potrjuje vaše trpljenje, izgubo delovne sposobnosti.
2. korak
Znesek nepremoženjske škode, ki jo lahko zahtevate za izterjavo od obdolženca, je odvisen od višine zahtevka v glavni zadevi. Če na primer poskušate dobiti denar za nekvaliteten izdelek v vrednosti 10.000 rubljev, ne bi smeli zahtevati odškodnine za moralno škodo v višini 100.000 rubljev. Močnejše kot imate trpljenje in telesne poškodbe (na primer v nesreči, v obračunu itd.), Več lahko zahtevate.
3. korak
Natančen izračun moralne škode ni določen v nobenem zakonu Ruske federacije. V skladu s sodno prakso lahko znesek določi le sodišče. Odvisno od okoliščin se lahko giblje od 100 rubljev do nekaj sto tisoč. Pri odločanju o zadevi sodnika najprej vodijo materiali primera, dokazna baza in pričevanja.
4. korak
Fizično in duševno trpljenje - to so kategorije za ocenjevanje moralne škode. Fizično trpljenje - bolečina, slabost, srbenje itd. Moralno trpljenje - strah, tesnoba, bolečina itd. Stopnja trpljenja je neposredno odvisna od osebnosti žrtve, od njegovega dojemanja.
5. korak
Odškodnina za moralno škodo je možna le s pozitivnim izidom glavne zadeve na sodišču, tj. če je krivda obdolženca v celoti dokazana. Z odškodnino za moralno škodo naj bi odpravili negativna čustva in občutke oškodovanca, na podlagi tega pa sodišče razlikuje višino materialne škode. Upošteva se tudi narava trpljenja, pri čemer se upoštevajo psihološke značilnosti žrtvine osebnosti, stopnja krivde prestopnika in merila razumnosti in pravičnosti.
