V primeru smrti osebe se njegovo premoženje prenese na osebe, ki se po oporoki ali zakonu štejejo za dediče. Zakon jasno določa krog takšnih oseb. Če jih ni, potem premoženje pokojnika preide v državo.
Navodila
Korak 1
Zapuščinska dediščina po definiciji predpostavlja, da zapustnik vzpostavi dediče. Če oporoka ni sestavljena, se zakoni štejejo za dediče svojci, ki lahko dedujejo brez oporoke.
2. korak
Otroci (vključno s posvojenimi ali rojenimi po smrti osebe, ki je zapuščala dediščino) so med dediči, ki lahko predvsem zahtevajo dediščino. Med te dediče spadajo tudi zakonec ali zakonec pokojnika in njegovi starši ali posvojitelji. Vse te osebe imajo pravico do enakih deležev premoženja pokojnika.
3. korak
Med dediči, ki na drugem mestu zahtevajo dediščino, so sestre, bratje in sestre ter stari starši. Imajo tudi enake pravice do dedovanja, vendar lahko dediščino sprejmejo le, če ne najde niti enega dediča prvega reda ali če so dediščino zavrnili.
4. korak
Za dedovanje dediščine brez oporoke mora dedič najpozneje v šestih mesecih po ugotovitvi dejstva smrti osebe, ki je zapuščala dediščino, na notarsko pisarno vložiti vlogo o želji po sprejetju dediščine. Če takega dokumenta ni, se šteje, da je dediščino zavrnil, njegov delež dediščine pa se razdeli med preostale dediče.
5. korak
Vendar lahko sodišče rok za vložitev takšne vloge podaljša, če sodišče razlog, zaradi katerega vloga ni bila pravočasno vložena, prizna kot veljavno.
6. korak
Dedič ne sme sprejeti svojega dela dediščine. Odpoved se lahko da v korist drugih naslednikov ali v korist države. Preklic takšne zavrnitve zakon ne predvideva.
7. korak
Sporna vprašanja glede delitve premoženja pokojne osebe rešujejo pravosodni organi, ki odločajo na podlagi obstoječih členov zakona.
