Civilna zakonodaja Ruske federacije predvideva koncepte, kot sta skupni delež in skupno skupno premoženje. V primeru deljenega lastništva pripada lastniška pravica do katerega koli premoženja dvema ali več subjektom z delnicami. Izkazalo se je, da ima v primeru deljenega lastništva vsak od subjektov določen delež v lastništvu nepremičnine. Velikost deleža se določi z zakonom ali s sporazumom strank. Če delnice niso določene, se štejejo za enake.
Navodila
Korak 1
Če se stranki med seboj ne dogovorita, se lahko kateri koli od udeležencev obrne na sodišče z zahtevo, naj svoj delež loči od skupnega premoženja. Ne smemo pozabiti, da je lahko zadovoljivo, če je delež mogoče razlikovati v naravi. Če je to nemogoče storiti, bo lahko subjekt, ki je izjavil zahtevo po ločitvi delnice od skupne lastnine, prejel določen znesek denarja ali drugo nadomestilo za vrednost svojega deleža v takem premoženju. Ko razglasijo pogoj za izplačilo odškodnine, so mu drugi udeleženci dolžni plačati stroške svojega deleža. Višino denarnega nadomestila določi sporazum s strankama, v odsotnosti soglasja pa sodišče na zahtevo prosilca. Znesek odškodnine mora ustrezati tržni vrednosti skupnega premoženja v času spora. Sodišče je dolžno upoštevati izvedensko mnenje in druge okoliščine, ki bodo za posamezen primer pomembne.
2. korak
Civilni zakonik Ruske federacije je predvideval izjemo od splošnega pravila, tj. izplačilo odškodnine s soglasjem subjekta, ki je uveljavil takšen zahtevek, je možno, kadar je njegov delež v skupnem premoženju nepomemben, nerealno ga je dodeliti, subjekt nima interesa za uporabo skupnega premoženja. Če se ugotovijo te tri okoliščine, lahko sodišče brez soglasja tega udeleženca odredi plačilo odškodnine namesto dodelitve deleža v skupnem premoženju v naravi.
3. korak
Podobna situacija se pojavi, ko se takšnemu subjektu dodeli nepremičnina v višini, ki je večja ali manjša od velikosti njegovega deleža v skupni lastnini. Ta razlika v dodeljenem premoženju se bo poravnala s plačilom ustrezne vsote denarja ali druge odškodnine. Ker je to odstopanje lahko tako v smeri povečanja deleža kot v smeri zmanjševanja, bodo bodisi ugledni subjekt bodisi drugi udeleženci v skupnem premoženju (odvisno od okoliščin posameznega primera) dolžni plačati denarno nadomestilo.
